ponedeljek, 29. avgust 2016

V rastlinjaku še ni konec poletja

Kaj delamo v rastlinjakih

Kljub temu, da se vam zdi ponoči zelo hladno, rastlinjakov ponoči še vedno ne zapiramo. Večjo škodo bo naredila zračna vlaga, ki se bo zjutraj kar zlivala po listih, kakor pa nekoliko nižje temperature. Samo pred neurjem jih za čas divjanja vremena zapremo.

Vsi, ki vam je paradižnik že prerasel višino rastlinjaka, ga lahko po 6 etaži odrežete in pustite v miru dozoreti že nastavljene plodove. Pod rastlinami paradižnika pa lahko pripravite prostor za setev motovilca in/ali špinače.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko sejemo za sadike solate, za setev za sadike endivije in radiča pa je že prepozno. Zdaj pa je zadnji čas za setev blitve oz. mangolda. Med kapusnicami je smiselna samo še setev nadzemne kolerabice.

Še vedno pa lahko vzgojite tudi sadike nizkega stročjega fižola.  Vzgojite lahko tudi sadike motovilca, špinače in rukole. Mnogim se zdi nenavadno, a tudi motovilec bo bolje kalil posejan nekje pod balkonom v rahlem, kupljenem substratu, kakor direktno na vrtu. Sejemo ga v lončke premera 3 – 5 cm, v vsakega položimo 2 – 5 semenk. Ko rastline  prerastejo koreninsko grudo, jih presadimo na stalno mesto, razdalja v vrsti 10 cm, med vrstami  20 – 30 cm. V večjih rastlinjakih v Italiji in Avstriji pa vzgojijo sadike v šotnih kockah, le te pa samo položijo na dobro pripravljeno zemljo eno poleg druge. V tem primeru je nujno namakanje preko namakalnih ramp ali z finimi mikro razpršilci, saj se šotne kocke niti v enem trenutku ne smejo povsem izsušiti. Če se to zgodi, jih nikoli več ne boste dovolj namočili in korenine rastlin  bodo ostale ujete v njih. S tem pa bo rastlina premalo prehranjena.

Posejte si tudi čebulo, najpogosteje jeseni sadimo in sejemo bele sorte za mlado čebulo (Majski srebrnjak in druge). Najbolje se obnese vzgoja iz sadik. Seveda pa ga lahko sejemo tudi direktno in kasneje redčimo ali pa razsajamo, po izbiri.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno sejemo letne sorte solate, pričnemo pa s tistimi, ki se bolej obnesejo v krajšem dnevu: Braziljanka, Ljubljanska ledenka, Leda, tudi slovenski domači sorti Bistra in najnovejša Belokriška. Seveda pa sta Gentillina in Ameriška rjavka sorti za vse letne čase. Ljubitelji mehkolistnih solat lahko ponovno sejete ali presajate tudi te.

Zdaj je tudi čas za setev bele čebule Majski srebrnjak, ki ga boste pojedli kot mlado čebulo.  Veliko bolje se obnese posejan in kasneje presajen ali pa preredčen, kakor tisti iz čebulčka.
Ne pozabite tudi na rukolo. Mnogi me celo poletje sprašujete, kako rukolo poleti zavarovati pred škodljivci. Težko je ali skoraj nemogoče. Zdaj, v poznem poletju in jeseni pa ne bo imela težav. Rukola sodi med križnice, to je nujno upoštevati pri načrtovanju kolobarju. V sorodu je torej z vsemi kapusnicami, redkvijo, redkvico, repo in kolerabo. Danes lahko pri nas kupimo v Sloveniji  seme dveh različnih rastlin , obe pa na kratko imenujemo rukola. Prva je prava rukola ali Rukola sativa. Vendar je ta manj zanimiva in je ne priporočam, raste  počasneje, je dlakava, predvsem pa se je ne da rezati večkrat. Na krožnikih v gostilnah, pa tudi na policah trgovin dobite vedno liste t.i. divje rukole, ki so jo naši botaniki poimenovali tankolisti dvoredec. Gre za divje rastoči plevel, ki ga najdemo v Sredozemlju, gojene sorte pa naredijo več listov, manj ostrega okusa so in tudi  hitreje rastejo. Latinsko se ta »rukola« imenuje Diplotaxis tenuifolia  (L.). Ta naredi narezljane liste, rozete pa lahko večkrat porežemo. Sejemo jo lahko v zelo hladno zemljo, kali že pri 2 oC, po vzniku ne pomrzne več, zato jo lahko posejete takoj, ko bo zemlja primerna za obdelavo. Vsekakor jo ponovno sejemo v jeseni. Če pa jo imate res neizmerno radi, pa jo lahko posejete že zdaj.

Tudi rukolo sejemo v vrstice, kakor solato berivko, te naj bodo nekoliko dalj narazen, saj jo bo potrebno večkrat okopavati, nekje okoli 25 cm. Nikoli pa ne pozabite, rukola je rastlina  kratkega, hladnega dneva. Zato poleti preprosto ne dela. Napadejo jo številni škodljivci, predvsem pa bolhači. Tudi zacveti hitro, njen okus pa je zelo oster, skoraj grenak. Zato jo sejemo spomladi  in pa predvsem ponovno v jeseni, začnemo nekje zdaj, letos ko ni več prave peklenske vročine, pa vse do konca oktobra. Po večini prezimi na prostem, vsekakor pa v rastlinjaku, raste pa le, ko se temperature  dvignejo nad 5 oC. Rukolo lahko namesto redkvice posejemo  med vrstice solate. Seme rukole lahko pomešamo tudi s semenom korenčka in posejemo  skupaj  v vrstice.  Rukola bo pomagala k enakomernejšemu in hitrejšemu vzniku korenčka. Namesto rukole bodo tisti z več smisla za novosti posejali azijske listnate rastline, za katere veljajo enaki  napotki,kakor za rukolo.


Na prostem:

V ospredju je verjetno setev motovilca.  Posebej v tem tednu, ko bo nekoliko hladneje, bo zagotovo kalil. Pogosto je s poletnimi setvami motovilca veliko težav. Seme namreč slabo kali, posebej v zelo vročem in suhem vremenu.  Motovilec je namreč rastlina hladnejšega dela leta, vročina moti procese pri kaljenju. Zato je nujno vse poletne setve zasenčiti. Senčilo za nekaj centimetrov  dvignemo od tal, ne pokrivamo plosko. Setev nato dobro zalijemo in poskrbimo, da je zemlja ves čas dovolj vlažna. Zato sta senci visokega fižola in paradižnika tako pomembni. Veliko bolje je sejati starejše seme. Sveže, v tekočem letu pridelano seme in tudi genetsko zapisano blokadi, prepoved kaljenja. Zato slabo kali. Da ga spodbudimo h kaljenju, damo seme za teden dni v zamrzovalno skrinjo. Še bolje bi bilo, da bi bilo tako seme v zamrzovalniku vse od pomladi. Še tretja zanimivost motovilca pa je tudi, da veliko bolje kali na svetlobi, je svetlokalilka. To seveda pomeni, da ga ne sejemo globoko, lahko ga samo položimo v zemljo in ga z zemljo ne pokrivamo. V tem primeru je seveda potrebno setev pokriti z agro kopreno, daj se v poletni sončni pripeki prehitro izsuši tekom dneva, pa še ptiči si ga radi privoščijo.

Mnogim se to zdi nepotrebno, mnogi na to niti ne pomislijo, a v tujini večina motovilca že pridelana iz sadik. Lahko ga sejete zelo zgodaj, na gredicah (v rastlinjaku, na njivi) pa imate do tedaj še drugo vrtnino. Poleg tega posejane multiplošče postavite nekaj v senco in hlad (garaža, sadovnjak, pod balkon, v svetlo klet…), kjer boste veliko lažje nadzorovali tudi zalivanje.
Tudi obvladovanje plevela je veliko boljše, če posadite sadike. Za obvladovanje plevela v motovilcu namreč v Sloveniji nimamo ustreznega sredstva za varstvo rastlin.  Prav tako pa vsa sredstva, ki smo jih kadarkoli uporabljali, močno zavirajo ali celo uničujejo kaljivost semena.


Sorte motovilca na slovenskih vrtovih

V Sloveniji je motovilec že tako udomačena zelenjadnica, da imajo številne gospodinje svoje lastno seme in sorto. V trgovinah pa lahko kupite tri sorte motovilca. Te sorte že dobro poznamo. Holandski je verjetno najbolj priljubljena sorta z zelo širokimi listi in velikimi rozetami. Zelo primeren je za avgustovske setve in za zgodnje spomladanske setve. Nekoliko slabše prezimi, prezimljen tudi rad postane trd in grenak, včasih pa tudi kosmat. Ljubljanski je stara domača sorta, ki odlično prezimi in ni kosmat. Vendar ima ožje in daljše lističe temno zelene barve. Ker je močno zelen vsebuje veliko magnezija in železa, precej več kot sorta Holandski, ki je svetlejše barve. Zato vam ga zelo priporočam za setev v septembru. Žličar je novejša sorta, ki plod zbiranja domačih sort po Sloveniji. Izvira ravno iz naših krajev, zato je odlično prilagojen na slovenske klimatske razmere. Ima značilne ovalno okrogle liste, ki jih rahlo guba navzgor v obliki žlice, od tod tudi njegovo ime. Listi so gladki in bleščeči, niso kosmati. Je izvrstnega okusa, bolj primeren pa je za septembrske in zgodnje spomladanske setve. Najnovejša sorta je prav tako plod domačega žlahtnjenja in semenarjenja. Imenuje se Pomladin. Ima sicer svetlejše liste, a odlično prezimi in predvsem, spomladi ne uhaja tako hitro v cvet. Slovenske sorte so skromne in jih ne smemo gnojiti, če želimo, da bodo dobro prezimile. Tega ne pozabite.

Za profesionalno pridelavo pa seveda kupimo seme pri pravih ponudnikih le tega. To seme bolje kali, predvsem pa daje kompaktnejše, težje rozete in s tem seveda višji pridelek.

Miša PUŠENJAK

Ni komentarjev:

Objavite komentar