torek, 16. avgust 2016

V rastlinjakih se veselimo pridelka

Kaj delamo v rastlinjakih  

Rastlinjaki ostajajo v avgustu ves čas odprti seveda, pozorni pa morate biti, da jih zaprete ob nevihtah in močnejšem vetru.  Vsekakor jih je smiselno zasenčiti, saj previsoke temperature s seboj prinesejo težave.

Mogoče prvo napotilo danes je zalivanje. V zadnjih dveh tednih sem bila kar v nekaj rastlinjakih  in povsod se zaliva premalo. Posledice premalo zalivanja so tudi, da so predvsem paradižniki, pa tudi kumare lačni.

lačna paprika - pomanjkanje železa in dušika



Letošnje leto iz nekega razloga, do katerega se še nisem prebila, zemlja ne deluje normalno. Tudi sama sem vedno pristaš tega, da se zaliva redkeje a takrat obilno. Letošnje leto pa to ne zadošča. Ker je očitno zelo vroče, predvsem pa temperature tudi skačejo, je potrebno  zalivati praktično vsak dan. Trenutno opažam tudi, da je nujno dognojevanje, kar v manjših hobi rastlinjakih do sedaj ni bilo potrebno. Predvsem plodovke redno, vsaj enkrat na teden, v večjih rastlinjakih, ki imajo možnosti fertigacije (gnojenja preko namakalnega sistema) pa pri vsakem zalivanju, tudi gnojimo. Če fertigiramo, potem damo v sistem pri vsakem namakanju manjšo količino izbranega gnojila. Tokrat je potreben tudi dušik, zato svetujem ob večji količini kalija v primerjavi s fosforjem še dodatno gnojilo obogatiti z dušikom. V manjših rastlinjakih, kjer dognojevanje preko namakalnega sistema ni možno, lahko rastline zalijete tudi z namočenimi koprivami in gabezom. Po navodilih avstrijskih ekoloških kmetov, namakamo gabez posebej in koprive posebej, tekočino na koncu pa lahko zmešamo. Namočite lahko tudi ne do konca preperel kompost. Vedno vzamemo 1/3 vedra komposta ali rastlin in prelijemo z vodo, stati pustimo 24 ur – 1 tedna. Precedimo in zalijemo okoli rastlin. 

Vsi, ki vam je paradižnik že prerasel višino rastlinjaka, ga lahko po 6 etaži odrežete in pustite v miru dozoreti že nastavljene plodove. Bučke in kumare pa kar posejte nove in pošljite stare na zasluženi počitek – na kompost, preden resno zbolijo.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko vzgajamo solate, za setev semena za sadike endivije, radiča pa je ta teden zadnji čas.. Presajene iz sadik s koreninsko grudo bodo veliko  manj uhajale v cvet. Prav tako lahko še vedno sejete blitvo. Kot sem napisala že zgoraj, lahko še vedno posejete tudi solatne kumare, kumare za vlaganje in grmičaste bučke. Običajno je to ceneje in bolj učinkovito, kakor poskušati rešiti obolele posevke. Zdaj priporočam vzgojo novih sadik za sajenje na prostem in v rastlinjaku tudi, če ni nič narobe. Boste videli, mlade, odporne rastline  bodo veliko  bolje rodile v jeseni, kakor stare, že izmučene rastline.

Ponovno pričnemo s setvijo za sadike cvetače in brokolija, prav tako pa še vedno lahko ljubitelji zelja vzgojimo sadike zelja s kratko vegetacijo (Ditmar, Tucana F1 Mirodimaru F1). Prav tako seveda še lahko sejemo in kasneje presajamo nadzemno kolerabico. Predvsem je zdaj idealen čas setve in kasneje presajanja kitajskega kapusa. Za setev je spet čas samo še v teh desetih dnevih, ki so pred nami.

Mnogim dela kapusova muha že toliko škode in težav, da so pričeli iz sadik pridelovati tudi črno in druge poletne redkve, strniščno repo in podzemno kolerabo. Če imate veselje z vzgojo sadik, poskusite.

Še vedno lahko vzgojite tudi sadike nizkega stročjega fižola. Če še nimate prostora na vrtu, pa bi želeli imeti na vrtu tudi rdečo peso, lahko vzgojite sadike.  Prav tako vzgajamo sadike fižola in rdeče pese za sajenje v visoke grede. Najbolj nestrpni lahko posejete tudi špinačo in celo motovilec a za sadike. Do vznika naj bodo setve nekje na hladnem, mogoče v garaži, po vzniku pa jih postavite v senco v rastlinjaku.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno v rastlinjaku in na prostem sejemo (in sadimo) samo poletne sorte solat: Great lakes, Dalmatinska ledenka ali Unicum so stare, udomačene sorte za poletje. Gentillina se v poletni vročini odlično obnese. Prav tako pa je zanimiva poletna solata romanski, sredozemski tip solate, ki bi jo lahko opisali celo kot štrucarica. Posejete lahko tudi užitni tolščak, ki bo kot podsevek kapusnic le te varoval pred škodljivci. Prav tako pa lahko pričnete ponovno s setvami spomladanskih in jesenskih solat, kot so Leda, Ljubljanska ledenka, Braziljanka. Poskusite posejati še novo slovensko sorto Belokriška, ki je pri nas novost.

Sama bi posejala tudi peteršilj in predvsem korenček, zdaj sejan bo prezimil in bo v rastlinjaku  na razpolago pravzaprav celo zimo. Med vrsticami posejte mesečno redkvico, kasneje pa boste namesto nje posejali Majski srebrnjak, ki ga boste pojedli kot mlado čebulo. Pravzaprav pa ga lahko posejete tudi že zdaj, izmenično s korenčkom in/ali peteršiljem. Če je v rastlinjaku  kaj prostora, lahko prav tako posejete poletne redkve ali vsem poznano črno ali pa japonske daikon bele redkve.

korenček in čebula sta že tradicionalno dobra prijatelja
Na prostem:

Predvsem ne pozabite na setve črne redkve, mogoče tudi nekaj manj ostre daikon bele redkve. Najbolje nestrpni lahko posejete tudi špinačo, v senco paradižnika pa tudi že motovilec. A pri setvah motovilca razmislite malo v naprej. Vsaj 7 dni ne sme biti peklenske vročine, da bo uspešno kalil. Seme dajte vsaj za 7 dni v zamrzovalno skrinjo. Setev pa naj bo zelo plitka. V tem trenutku je smiselno samo, da ga sejete v senco paradižnika, paprike ali visokega fižola. Še vedno lahko posejete tudi nizek stročji fižol. Posadite ga izmenično s kapusnicami. Graha in bosta pa zdaj ne moremo posejati, saj bosta nastavila bore malo cvetov.

tudi nizek stročji fižol kombiniramo s kapusnicami

Miša PUŠENJAK

Ni komentarjev:

Objavite komentar