torek, 05. julij 2016

Poletje in dela v rastlinjaku

Poletje je končno tu

Poletje je, vsaj z visokimi temperaturami, končno tu. Visoke temperature pa s sabo prinašajo tudi drugačne težave – namakanje. A najprej si poglejmo delo v rastlinjaku  in na prostem.

Kaj delamo v rastlinjakih

Rastlinjaki so zdaj ves čas odprti seveda, pozorni pa morate biti, da jih zaprete ob nevihtah in močnejšem vetru.  Poskrbeti je potrebno tudi, da so v najbolj vročih dnevih tudi zasenčeni, saj previsoke temperature  s seboj prinesejo težave.
Pri temperaturah ned 30 °C seveda nastanejo težave s kalcijem, ki ga manjka v plodovih, a ne samo to. Motnje nastanejo tudi pri tvorjenju cvetnega prahu. Ta postane slabše kaljivo, manj ga je in lepi se na stene prašnikov. Poleg tega se prašniki odprejo, zato je motena tako oprašitev, kakor tudi kaljenje cvetnega prahu in posledično oploditev. Posledično so plodovi manjši, včasih manjka kakšen njihov del, včasih pa do oploditve ne pride in plodov ni ali pa so majhni, kožica je motne barve, okus pa neizrazit, da ne rečem slab.

V drugi stopnji, predvsem v rastlinjakih  pa se prašnična cev ne odpre, brazda pestiča pa se potegne iz njih. V tem primeru pa oprašitev sploh ni več mogoča. Zato cvetovi seveda odpadajo. Nujno je najti način, kako zniževati temperaturo v rastlinjaku.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko vzgajamo solate, sadike endivije, radiča in sladkega komarčka. Presajene iz sadik s koreninsko grudo bodo veliko  manj uhajale v cvet. Prav tako lahko še vedno sejete blitvo. Če opazite prve znake kumarične plesni na kumaricah in bučkah, lahko še vedno posejete tudi solatne kumare, kumare za vlaganje in grmičaste bučke. Običajno je to ceneje in bolj učinkovito, kakor poskušati rešiti obolele posevke.

Še vedno lahko vzgojite tudi sadike nizkega fižola. Grah in bob pa v drugi polovici poletja ne uspevata. Če še nimate prostora na vrtu, pa bi želeli imeti na vrtu tudi rdečo peso, lahko vzgojite sadike. V vsak lonček premera 3 cm posejete dve semenki. Ne pozabite, temno rdeča in na prerezu brez kolobarjev je samo sorta Bikor, ki je okrogla. Naj vas ne zavedejo slikice na vrečicah.  Običaano je temno rdeča tudi podolgovata Cylindra. Tisti, ki ste za nekaj novega, pa lahko pri nas kupite tudi seme pes pisanih barv. Poskusiti ne greh, pravijo.

Mnogi menijo, da bodo prihranili čas in delo, če bodo bučke, kumare in fižol sejali direktno na stalno mesto. Vendar je dokazano, da je pridelek iz sadik tudi do 50 % in več višji. Zato si vzemite čas in vzgojite sadike. Poleti, ko ni hladno, je to dokaj enostaven postopek.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno v rastlinjaku in na prostem sejemo (in sadimo) samo poletne sorte solat: Great lakes, Dalmatinska ledenka ali Unicum so stare, udomačene sorte za poletje. Gentillina se v poletni vročini odlično obnese. Prav tako pa je zanimiva poletna solata romanski, sredozemski tip solate, ki bi jo lahko opisali celo kot štrucarica. Posejete lahko tudi užitni tolščak, ki bo kot podsevek kapusnic le te varoval pred škodljivci.

Prav tako lahko še vedno posejete peteršilj, korenček in blitvo. Posejete ju ob rob rastlinjaka. Še vedno lahko presadite tudi v rastlinjaku sadike kolerabice in zelja. Za cvetačo in brokoli v poletni vročini ni prostora, prav tako pa je še prezgodaj za setev rukole, azijskih listnatih rastlin  in seveda kitajskega kapusa.

Na prostem:

Še vedno presajamo sadike vseh kapusnic, pora, blitve, radiča, endivije in letnih solat. Če hočete, da bo presajanje uspelo in bodo solatnice tudi manj uhajale v cvet, ob presajanju najprej zalijte jamico, vanjo potem posadite  sadiko s koreninsko grudo. Po končanem delu pa zalijte celotno gredo, ne samo posameznih sadik ali vrste. Nato zastrite tla in če je res vroče, presajene sadike tudi zasenčite. Tako bo tudi poraba vode manjša.

Sejemo tudi strniščne posevke, kot je črna redkev, pri nas pa dobite tudi seme bolj blage daikon bele redkve sorte Istap.  Prav tako je v zimskih juhah nepogrešljiva podzemna koleraba, ponovno pa se v naše kuhinje vrača strniščna repa, kot kisla seveda.
Prav tako na prosto posejte nekaj užitnega tolščaka, da z njim začinite poletne solate.

užitni tolščak je odlična, hitro rastoča poletna vrtnina

Namakanje 

Najbolj pomemben opravek zdaj je seveda redno namakanje. Ni vsako namakanje pravilno. Najbolj nujno je, da namakamo redno, saj je za rastline  slabše, da enkrat vodo imajo, vmes med posameznimi namakanji pa je zmanjka. Rastline, ki imajo globoke korenine, namakamo dalj časa in v globino. V začetku preverite, kako globoko ste namočili. Takšne rastline  so vse korenovke, plodovke in kapusnice. Običajno zadošča namakanje dvakrat na teden, a takrat res obilno (zunaj na prostem seveda). Rastline  s plitvejšimi koreninami, kot je solata, čebula, česen… namakamo pogosteje.

tako lahko sami omogočimo ogrevanje vode za namakanje

Da prihranimo nekaj vode, naj bodo tla v poletni vročini zastrta. V rastlinjakih  je primernejša folija, saj le ta preprečuje tudi visoko zračno vlago. Na prostem pa vsekakor zelena zastirka. Najbolj pogosto in najhitreje je dostopna kar pokošena trava. Paziti je potrebno le, da trava ne gnije, zato naj bo malo uvela, ko jo dodamo na vrt. Seveda pa lahko uporabimo tudi pokošene koprive, gabez, deteljo in druge rastline. Polži sovražijo zastirko  iz bezgovih listov  in vej, gozdne praproti ali bele gorjušice. Zastirka iz še zelene bele gorjušice bo tudi zmanjšala število strun v tleh. Lahko je natresemo kar do 10 cm in zastirko  večkrat obnovimo. S tem ob enem tudi pognojimo.
Vedno zastremo celo gredo, ne samo okoli rastlin. Zastirka naj bo tanka, raje jo redno obnavljajte.
Ob zalivanju ne pozabite, da morate zaliti vso zemljo, tudi v medvrstnem prostoru. Žal drugače suhi del zemlje »ukrade« vodo namakanemu in ponovno so rastline  v težavah. Pri tem zelo pomaga tudi zastirka, ki vodo enakomerno porazdeli po površini.

namakanje večjih površin

Mnogi se sprašujejo, kdaj zalivati, zvečer ali zjutraj. Vsekakor je bolje to narediti zgodaj zjutraj. A mnogi ste v službah in je to težko. Če zalivate zvečer, potem voda ne sme biti ledeno hladna, posebej ne, če zalivate po listih. Potrebno jo je prej temperirati. To lahko naredite tudi tako, da jo vsak dan za naslednji dan natočite v sode, kadi. Vanje potem lahko namestite črpalke in sistem bo deloval. Drugače pa se morajo rastline  in tudi zemlja povsem ohladiti.

Pazite pa še na nekaj. Tisti, ki imate cevi speljane od izvira vode do rastlinjaka  ali vrta na površini, morate prvih nekaj litrov vode zvečer pustiti odteči. V ceveh se lahko voda segreje tudi pošteno nad 50 °C.  taka bo seveda požgala liste in tudi uničila vse koristne organizme v zemlji.

Miša PUŠENJAK


Če vas zanima:

> Namakalni sistem v hobi rastlinjaku

Ni komentarjev:

Objavite komentar