ponedeljek, 18. julij 2016

Bolezni paradižnika

Poletne težave paradižnika

Poletje in visoke temperature žal s sabo prinesejo tudi neurja ob ohladitvah. Enkrat se znesejo nad enim delom Slovenije, drugič nad drugim. Tokrat je bil na vrsti najbolj reven a kmetijsko najbolj razvit del Slovenije, Prekmurje. A toča in viharji so letos klestili že skoraj povsod.

Zdaj so verjetno veseli vsi, ki so se odločili za nakup ali postavitev močnega, čvrstega rastlinjaka. Taki so prestali tudi ta neurja. Prav tako so pred neurji v rastlinjakih  zavarovane vaše vrtnine.

Kaj delamo v rastlinjakih
 
Rastlinjaki so zdaj ves čas odprti seveda, pozorni pa morate biti, da jih zaprete ob nevihtah in močnejšem vetru.  Poskrbeti je potrebno tudi, da so v najbolj vročih dnevih tudi zasenčeni, saj previsoke temperature  s seboj prinesejo težave.

Glede na to, da sem v zadnjem času dobila veliko slik, pa tudi vprašanj s težavami v rastlinjakih, ki so posledica tega, da nekateri še vedno menijo, da morajo ponoči rastlinjake zapirati oz. jih ob vsakih nekoliko nižjih temperaturah ne odprejo povsem, naj še enkrat poudarim. V tem trenutku ni nobene potrebe, tudi v deževnih dnevih ne, da bi bili rastlinjaki zaprti ali deloma zaprti. Izjeme so le dnevi, ko tako piha, da veter predstavlja nevarnost za podiranje rastlinjakov. Ravno obratno, rastlinjake je potrebno  zasenčiti. Pod kupolo ali pa preko nje, če ne gre drugače, namestite senčilne mreže ali, če trenutno finance ne dopuščajo nabavo le teh, stare rjuhe ali druge tkanine. Tudi v nekaj plasti zložena agrokoprena bo za silo zadoščala. Vse temperature nad 30 °C namreč škodijo tako oploditvi, torej višini pridelka, kakor tudi kvaliteti pridelka paradižnika. A o tem smo govorili že zadnjič.
Danes naj vam opišem poglavitne bolezni, ki nastanejo zaradi previsoke zračne vlage.
V rastlinjaku  se poleg krompirjeve plesni in črne pegavosti paradižnika pojavlja specialna, rastlinjakova bolezen:

1. Žametna pegavost: najprej se na listih na zgornji strani pojavijo rumene, skoraj okrogle pege. Na spodnji strani listov pa na teh pegah opazite žametno, zeleno sivo prevleko. Ta bolezen nima možnosti, če je v rastlinjaku  suho. Najpogosteje jo prežene že ventilator. Če ne boste dosegli bolj suhega zraka, ki ne kemični, ne naravni pripravki  ne morejo do živega. Če tla še niso zastrta, to naredite sedaj. Prekrita tla pomeni tudi manj izhlapevanja vode iz zemlje, s tem pa tudi nekoliko bolj suh zrak. Vse liste do prvih zrelih ali pobranih plodov lahko odstranite. Odstranjujemo samo spodnje liste, ki so že opravili svojo funkcijo. Nahranili so zdaj že zrele plodove. Če še niste, odstranite tudi vse zalistnike, ki delajo gnečo in s tem vlago.

Med domačimi pripravki lahko uporabite žajbljev čaj, timijanov čaj, pripravek  iz listov čebulnic (pora, čebule, česna, drobnjaka) ali bezgov pripravek. Za silo bo zadoščal tudi pripravek iz sode bikarbone. S pripravki ŠKROPIMO, ne zalivamo. Vedno škropimo zvečer, po sončnem zahodu in pri temperaturah pod 30 °C. Med kupljenimi pripravki  bo razmah bolezni zmanjšalo bakreno listno gnojilo. Po trikratnem tretiranju uporabite še pripravke, ki dvigujejo energijo rastlinam. Doma lahko naredite pripravek iz cvetov ognjiča ali regrata, v trgovini pa dobite pripravke  izvlečke aminokislin ali alg, ali pa pripravke  iz rastlinskih izvlečkov, kot je Plant tonic.
A pri visoki zračni vlagi ne bo pomagalo nič.


žametna pegavost še na spdonji strani lista


žametna pegavost

2. Najbolj zloglasna je krompirjeva plesen. Ima več obrazov, med drugim tudi takega, ki rastline uniči zelo hitro, praktično čez noč. Najpogosteje najprej posivijo oz. počrnijo konice listov, pojavljajo se tudi rjava stebla. Zjutraj na spodnji strani vidimo rahel puh, žamet sivo bele barve. Najprej sredi dneva, ko je najbolj suho in vroče, odstranimo napadene liste. Če je napadeno steblo, najprej preverite, kako globoko v steblo je glivica prodrla. Če je težava samo površinska, je možna rešitev. Po odstranitvi listov lahko uporabite žajbljev ali timijanov čaj, od kupljenih pripravkov pa bakreno listo gojilo Labicuper. Ponovite trikrat v tri do pet- dnevnem presledku. Potem preidite na nekoliko bolj blage pripravke, kot so pripravek iz sode bikarbone, sama bi namesto vode uporabila mleko ali sirotko, čaj kamilic, timijana, rmanovih cvetov, pripravek  iz listov bezga ali seveda čebulni pripravek. Tudi preslična brozga bo pomagala. Tretiranje bo potrebno  vsaj enkrat na teden, predvsem pa ponovno, posušite zrak v rastlinjaku. Če so prizadeta stebla do te mere, da rešitev ni možna, je še vedno  smiselno porezat steblo pod napadenim mestom in pustiti prvi zalistnik, da požene in prevzame glavno vlogo. Do jeseni boste pridelali še nekaj plodov.


krompirjeva plesen začetek na listih


krompirjeva plesen


krompirjeva plesen na plodu

3. Črna pegavost paradižnika je letos zelo pogosta. Je zelo zoprna, a le redko tako močna, da povsem uniči rastline. Prepoznamo jo po okroglih pegah, ki so vedno obdane z rumeno okolico. Običajno v sivo črnih krogih opazite več krogov, ni pa povsem nujno. Proti njej pomagajo enaki pripravki, kakor so opisani zgoraj za paradižnikovo plesnijo.  Poleg njih dobite v trgovinah še ekološki pripravek  serenade ASO, ki bo pomagal v začetku napada upočasniti razvoj bolezni.


črna pegavost

4. Siva plesen potrebuje veliko vlage in toplote. Je bolezen slabosti, zato jo lahko preprečimo že, če se paradižnik v redu počuti, mi ni prevroče (ali prehladno pomladi), ni poškodovan, zato zalistnike trgamo tako, da ne zatrgamo v zdravo tkivo,  predvsem pa ne dovolimo v rastlinjaku  tropske klime (visoke vlažnosti in vročine). Težko jo ločimo od krompirjeve plesni, pege so podobne, le da se običajno pojavijo pri peclju, ne pri konici lista, a to ni pravilo, predvsem najdemo kosmato prevleko na vrhnji strani lista, ne na spodnji strani. Lažje jo prepoznamo na plodovih. Najprej vidimo na lupini plodov bele obroče (ne lise) s piko na sredini. Kasneje ti postanejo sivi. Siva, žametna prevleka se pojavi tudi pri peclju ali na odpadlih cvetovih. Izmed domačih pripravkov deluje na sivo plesen le pripravek iz listov hrena, mogoče žajbljev čaj, med kupljenimi pa v začetku napada še eko pripravek Serenade ASO. Vsi pripravki bodo delovali le, če jih uporabimo takoj na začetku napada.

lepo vidni znaki sive plesni na steblu


siva plesen prvi znaki

Kaj pa ni bolezen, pa vseeno prestraši mnoge 

1. Pomanjkanje magnezija se pojavi skoraj vedno, najprej na spodnjih listih. Prepoznamo ga po sprva svetlejših, včasih pa povsem rumenih predelih listov, lisah med listnimi žilami. Te ostanejo zelene. Kasneje rumeni deli tudi porjavijo. Ta zadeva ni nevarna in nalezljiva. Običajno tudi ne ukrepamo proti njej. Listi, ki so napadeni, bodo tako kmalu odstranjeni. Če se hitro širi proti vrhu, potem pa nove liste nekajkrat poškropimo z magnezijevm listnim gnojilom. Vsekakor liste porežemo šele, ko se plodovi v etaži nad njimi, obarvajo vsaj roza, če ne rdeče.


pomanjkanje magnezija začetek


pomanjkanje magnezija nadaljevanje

2. Zvijanje spodnjih, včasih tudi srednjih listov je posledic močnega sončnega obsevanja, hitrih skokov temperatur, dogaja pa se pri nekaterih sortah oz. hibridih in ni nevarno za rastline.


zvijanje listov


zvijanje listov ni  nič hudega

3. Pomanjkanje kalcija že poznate. Posebej v rastlinjakih  je zelo pogosto. Pomaga redno namakanje, zastrta tla, da v poletni vročini voda čim manj izhlapeva,. Ne zalivati s koprivami ali drugimi pripravki , ki vsebujejo veliko dušika, saj viški dušika pojav še pospešujejo, rastlinjake  zasenčimo, da znižamo temperaturo, vsekakor pa moramo kalcij rastlinam dostaviti do plodov oz. listov ob plodovih. To naredimo s škropljenjem. Lahko uporabljate tudi razredčeno (1:1) mleko ali sirotko, namočene koprive, ali pa v trgovinah poiščete kalcijeva listna gnojila, tudi alge vsebujejo kalcij.


pomanjkanje kalcija na plodovih

Vsekakor je vlaga poglavitni razlog za bolezni paradižnika. V rastlinjaku ga imate zato, da je na suhem, ne pa zato, da bodo listi vlažni tudi v suhem vremenu.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko vzgajamo solate, sadike endivije, radiča in sladkega komarčka. Presajene iz sadik s koreninsko grudo bodo veliko  manj uhajale v cvet. Prav tako lahko še vedno sejete blitvo. Če opazite prve znake kumarične plesni na kumaricah in bučkah, lahko še vedno posejete tudi solatne kumare, kumare za vlaganje in grmičaste bučke. Običajno je to ceneje in bolj učinkovito, kakor poskušati rešiti obolele posevke. Zdaj priporočam vzgojo novih sadik za sajenje na prostem in v rastlinjaku tudi, če ni nič narobe. Boste videli, mlade, odporne rastline  bodo veliko  bolje rodile v jeseni, kakor stare, že izmučene rastline.

Ponovno pričnemo s setvijo za sadike seveda cvetače in brokolija, še vedno lahko ljubitelji zelja vzgojimo sadike zelja s kratko vegetacijo (Ditmar, Tucana F1 Mirodimaru F1). Prav tako seveda še lahko sejemo in kasneje presajamo nadzemno kolerabico. Predvsem pa prihaja čas setve in kasneje presajanja kitajskega kapusa.

Mnogim dela kapusova muha že toliko škode in težav, da so pričeli iz sadik pridelovati tudi črno in druge poletne redkve, strniščno repo in podzemno kolerabo. Če imate veselje z vzgojo sadik, poskusite.

Še vedno lahko vzgojite tudi sadike nizkega fižola. Če še nimate prostora na vrtu, pa bi želeli imeti na vrtu tudi rdečo peso, lahko vzgojite sadike.  Prav tako vzgajamo sadike fižola in rdeče pese za sajenje v visoke grede. Najbolj nestrpni lahko posejete tudi špinačo in celo motovilec a za sadike. Do vznika naj bodo setve nekje na hladnem, mogoče v garaži, po vzniku pa jih postavite v senco v rastlinjaku.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno v rastlinjaku in na prostem sejemo (in sadimo) samo poletne sorte solat: Great lakes, Dalmatinska ledenka ali Unicum so stare, udomačene sorte za poletje. Gentillina se v poletni vročini odlično obnese. Prav tako pa je zanimiva poletna solata romanski, sredozemski tip solate, ki bi jo lahko opisali celo kot štrucarica. Posejete lahko tudi užitni tolščak, ki bo kot podsevek kapusnic le te varoval pred škodljivci. Prav tako pa lahko pričnete ponovno s setvami spomladanskih in jesenskih solat, kot so Leda, Ljubljanska ledenka, Braziljanka, Bistra in Belokriška, ki je nova slovenska sorta.
Prav tako lahko še vedno posejete peteršilj, korenček in blitvo. Slednje bodo veliko  bolje prezimile. Posejete ju ob rob rastlinjaka.  Prav tako lahko sejete ali presajate še vedno endivijo, pa tudi letne radiče, mogoče predvsem tiste sorte, ki imajo za imenom sorte nižjo številko (2 ali 3). Če je v rastlinjaku  kaj prostora, lahko prav tako posejete poletne redkve ali vsem poznano črno ali pa japonske daikon bele redkve.

Na prostem:

Še vedno presajamo sadike vseh kapusnic, pora, blitve, radiča, endivije in letnih solat. Če hočete, da bo presajanje uspelo in bodo solatnice tudi manj uhajale v cvet, ob presajanju najprej zalijte jamico, vanjo potem posadite  sadiko s koreninsko grudo. Po končanem delu pa zalijte celotno gredo, ne samo posameznih sadik ali vrste. Nato zastrite tla in če je res vroče, presajene sadike tudi zasenčite.
Tako bo tudi poraba vode manjša.

Sejemo tudi strniščne posevke, kot je črna redkev, pri nas pa dobite tudi seme bolj blage daikon bele redkve sorte Istap.  Prav tako je v zimskih juhah nepogrešljiva podzemna koleraba, ponovno pa se v naše kuhinje vrača strniščna repa, kot kisla seveda. Prav tako na prosto posejte nekaj užitnega tolščaka, da z njim začinite poletne solate.

Miša PUŠENJAK

Ni komentarjev:

Objavite komentar