ponedeljek, 06. junij 2016

Zimske vrtnine

Junija že mislimo tudi na zimo

Kapusnice so že od nekdaj zelo priljubljena zelenjava na zimskem jedilniku Slovencev. Žal pa jih je v zadnjih letih zamenjal neokusen paradižnik in solata iz daljnih krajev. Tako počasi tudi zelje izginja iz naših vrtov, ohrovt pa tako sodi med pogosto pozabljene in zelo zanemarjene kapusnice. Ravno v juniju je zadnji čas, da se spomnimo nanj.

Križnice so zelo pisana skupina vrtnin. Pri nekaterih uživamo liste, pri drugih steblo, pri tretjih poganjke pri četrtih korenine. Tudi ohrovt sodi v družino križnic in na njem vidimo vso pestrost te družine. Poznamo listnati ohrovt, kjer najdemo več različnih oblik, od kodrolistnega, do sredozemskega tipa v obliki palme, in najbolj navadnega, ki mu nekateri rečejo tudi krmni, a je prav tako odličen za prehrano ljudi. Verjetno bolj poznan je brstični ohrovt, ki mu nekateri ljubkovalno rečejo popčar. Ta izraz je všeč tudi meni. Sodi pa med mlajše zelenjadnice. Najbolj pa poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, le da je listna površina veliko bolj nagubana.
Ohrovt sodi po nekaterih objavah med vrtnine, ki imajo skupno največjo količino različnih antioksidantov. Vsebuje vse življenjsko pomembne aminokisline, seveda pa tudi veliko rudnin in pester spekter vitaminov. Zato nam daje moč in energijo, posebej pozimi, ko je naša prehrana veliko bolj nezdrava. Pomembno znižuje tako količino holesterola v krvi, kakor tudi uravnava količino sladkorja v krvi.


listnati ohrovt

brstični ohrovt

Vse tri oblike ohrovta pridelujemo iz sadik. Vzgojimo si sadike s koreninsko grudo, saj to danes tudi za vrtičkarje ni preveč težko. Za vzgojo sadike potrebujemo okoli štiri tedne. Posejemo ga v multiplošče s 160 lončki oziroma v lončke premera 4 cm, v vsakega po eno seme. Idealen čas za presajanje brstičnega ohrovta je sredina junija, presajamo pa ga lahko vse do sredine julija.  Listnati ohrovt lahko presajamo že nekaj prej, saj bolje prenaša poletno vročino. Vendar tudi listi le tega postanejo bolj okusni šele, ko vsaj enkrat pomrznejo. Glavnati ohrovt bi lahko pridelovali celo leto, vendar običajno poleti pri veliki količini druge zelenjave ne najde poti na naše mize. Zato je tudi tukaj najbolj smiselna jesensko zimska pridelava – presajanje v juniju.


glavnati ohrovt

Razdalja med posameznimi sadikami je odvisna od tega, s katerim ohrovtom imamo opravka. Glavnati ohrovt lahko sadim o dokaj blizu skupaj , če želimo pridelati manjše glave. Med rastlinami  naj bo 30 – 50 cm razmaka, med vrstami pa 40 – 60 cm. Bližje skupaj bo rasel, manjše glave bodo. Brstični ohrovt potrebuje vsaj 50 cm med rastlinami  v vrsti in 60 cm med vrstami, listnati pa raje še 10 cm več.

V vročem delu leta sadike rastejo zelo počasi. Vmesni prostor lahko izkoristimo za pridelavo nizkega stročjega fižola, če ni bil prej fižol kot predposevek, posejemo lahko solato berivko ali presadimo sadike solate s koreninsko grudo. V jeseni lahko med rastline  listnatega ohrovta, če smo poleti že obtrgovali liste, posejemo špinačo. Vsekakor je dobro, da ob gredici posejemo žametnice in ognjič, lahko pa se tudi med rastlinami   plazi kapucinka. Dober sosed ohrovtom, tako kakor zelju, je tudi zelena,  med zelišči pa še kumina, kamilica, koper in komarček, drobnjak in kitajski drobnjak.
Poleti poskrbimo, da so tla rahla in brez plevelov, po potrebi namakamo. Ker imajo ohrovti globoke korenine, namakamo dolgo, vendar samo enkrat na teden. V suhem vremenu ima listnati ohrovt zelo trde liste, namakanje te liste naredi okusnejše in manj trde. Brstični ohrovt v topli jeseni naredi večje, a manj zbite brste, v hladni jeseni pa so brsti trdi in zbiti.


pomembno je redno in temeljito namakanje


zastirka prihrani vodo

Črna žilavka, bakterijska bolezen je na ekološkem vrtu lahko težava, napada skoraj vse kapusnice. Pravzaprav je edini sovražnik glavnatemu ohrovtu. Prepoznamo jo po rumenih trikotnih lisah, ki se zajedajo v od listnega roba proti peclju. Zaščita je samo dobro odcedna zemlja, okopavanje, da voda ne zastaja v območju korenin in obvezen, najmanj štiri leten kolobar. Rastline krepimo z redno uporabo pripravkov iz morskih alg, lahko pa sami delamo pripravke  iz cvetov regrata ali ognjiča. Doma pa si lahko naredimo pripravke  iz regratovih ali ognjičevih cvetov, lahko pa ob pojavu prvih rumenih lis skuhamo žajbljev čaj. Vse pripravke  je seveda potrebno uporabiti večkrat. Sajenje drobnjaka, kitajskega drobnjaka in kamilic v mešanih posevkih pomaga zmanjšati nevarnost te bolezni. Listnati in brstični ohrovt te težave običajno ne poznata.

Bolhači so reden pojav na vseh kapusnicah. Vendar so najmanjša težava ravno pri pridelavi ohrovta. Pomagajo vedno vlažna organska zastirka okoli rastlin, pepel, pelinova ali vratičeva brozga in mešani posevki s solato in špinačo. Učinkovita je tudi paradižnikova brozga ali in polaganje ostankov paradižnikovih rastlin na rastline.  Pogosto sejemo tako imenovane past rastline – bela gorjušica je ena izmed njih. Tam se bodo raje zadrževali.

Tudi za gosenice metuljev, ki objedajo liste, ohrovti niso zanimivi. Biotično varstvo je iskanje in uničevanje jajčec, ki jih najdemo na spodnji strani listov. Čeprav se sliši zamudno, pa to sploh ni, saj so jajčeca živo rumena in jih zjutraj dokaj lahko najdemo. Deloma pomaga tudi škropljenje s paradižnikovim  ali pelinovim čajem, polaganje ostankov paradižnika med rastline, mešani posevki s špinačo ali zeleno. Odlično metulje (in tudi bolhače) preganja vonj kamilice in zelene.
Edina prava nevarnost za ohrovt se je pojavila nekaj let nazaj, to je kapusov ščitkar. Ni tako nevaren, kakor  rastlinjakov, vendar pa lahko povzroči sajavost rastlin  in se tem neužiten pridelek. Rastline varujemo tako, da okoli njih redno tresemo pepel, če ga le imamo. Takoj, ko ga opazimo, poškropimo s pripravki  iz rabarbare, vratiča ali pelina, lahko pa tudi s pripravkom iz sode bikarbone. Tretiranje ponavljamo tako dolgo, dokler jih še opazimo v sedemdnevnem razmaku. V trgovinah dobite tudi pripravke, ki vsebujejo izvlečke piretrinov, izvlečke iz semena drevesa neem. Iščemo pa ga tako, da privzdigujemo spodnje liste, ki so na tleh. Tam se namreč nahaja.

Kaj delamo v rastlinjakih

Rastlinjakov ponoči ne zapiramo več, seveda pa moramo biti pozorni, da jih zapremo ob nevihtah in močnejšem vetru.

Najbolj pomemben opravek zdaj je seveda redno namakanje. Redno namakanje je potrebno , da rastline ne bodo trpele pomanjkanja hranil, tudi kalcija. Če so rastline  plodovk že dovolj velike, jih okopljemo, lahko tudi ogrnemo (če ne gre za cepljenke). Da boste varčevali z vodo in bo tudi dela manj, zastrite potem tla okoli njih za zastirko. Nekateri ste sicer že sadili vrtnine na folijo, tem to delo odpade. Ob zalivanju ne pozabite, da morate zaliti vso zemljo, tudi v medvrstnem prostoru. Žal drugače suhi del zemlje »ukrade« vodo namakanemu in ponovno so rastline  v težavah. Pri tem zelo pomaga tudi zastirka, ki vodo enakomerno porazdeli po površini.
V rastlinjakih  še vedno vzgajamo sadike, sejemo in presajamo mnoge vrtnine.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko sejete seme zelja in ohrovtov. Zagotovo pa je zdaj čas, da posejemo brstični in listnati ohrovt, da boste imeli tudi pozimi svežo, zdravo zelenjavo. Za križnice, med katere sodita, je namreč znano, da so prav pozimi posebej koristne, saj dvigujejo naš imunski sistem. S tem pa preprečujejo številna prehladna obolenja, nam dajejo energijo in razkisujejo telesa.

Prav tako je še čas za setev endivije in sladkega komarčka, pričnemo pa tudi s setvami radiča. Sejemo lahko vse sorte endivije. Najzgodnejša je Eskariol rumena, sledi ji Dečkova glava. Že zadnjič omenjeni Natacha in Malan sta nekje za Dedkovo glavo, najpoznejša pa je Eskariol zelena.
Med radiči je še vedno najbolj popularna sorta Palla rossa. Mnogi se sprašujejo, kaj pomenijo številke za imenom sorte. Te številke pomnijo zgodnost, nižja je, bolj zgodnja je sorta. Zgodnje sorte so najpogosteje ves čas rdeče, pozne sorte pa imajo po večini veliko zelenih listov in šele pozno v sredini listne rozete naredijo rdečo glavo. So pa veliko bolj odporne na mraz. Zato pa svetujem setev obeh sort. Radič, vzgojen iz sadik bo kvalitetnejši in manj bo uhajal v cvet. Podobna sorta, ki pa odlično prenaša mraz in je na vrtu vsekakor lahko najmanj do januarja je Bianca Invernale. Ta sorta naredi okrogle glave z svetlo zelenimi listi , na katerih občasno opazimo kakšno rdečo pego. Poleg sorte Palla Rosaa je odličen radič še sorta Castel Franco. Ta sorta je prezimno jesenska, to pomeni, da naredi glave v jeseni, najpogosteje pa jih obdrži vse do pozne zime ali zgodnje pomladi. To je edina sorta, ki je le redko grenka. Štrucarje, sladkorne radiče poznate vsi, so pa najbolj občutljivi med radiči. Prve jih moramo porezati, saj so najbolj občutljivi na mraz in tudi pepelasta plesen jih v jeseni rada napade. Zato jih v primeru suhe jeseni redno škropite z preslico.

Setve v rastlinjaku:

Trenutno v rastlinjak sejemo (in sadimo) poletne sorte solat: Great lakes, Dalmatinska ledenka ali Unicum so stare, udomačene sorte za poletje. Gentillina se v poletni vročini odlično obnese. Prav tako pa je zanimiva poletna solata romanski, sredozemski tip solate, ki bi jo lahko opisali celo kot štrucarica. Čeprav deluje grobo, pa je njen list izredno krhek, sladek in okusen. Dve sorti: Corsica z zelenimi in Ovired z rdečimi listi sta že osvojili številne vrtičkarje. Ko so posajene plodovke, ostaja ob robu rastlinjaka  vedno nekaj prostora, saj plodovk ne smemo saditi ob rob. Tam posejte peteršilj in korenček.

Prav tako pa lahko ob robu rastlinjaka posadite  tudi nekaj sadik blitve ali posejete plazečo novozelandsko špinačo. Slednja prekriva tla, celo poletje lahko obirate liste in iz njih pripravljati jedi, za katere sicer uporabljamo špinačo (ta raste samo v kratkem in hladnem dnevu) ali blitvo.
Še vedno presajamo sadike kapusnic, pora, peteršilja, blitve in letnih solat.

Vsako prazno mesto v rastlinjaku  takoj nadomestite z novo rastlino. Izkoristite tudi prednosti prezimnih sort radiča. Čeprav odlično uspevajo tudi zunaj, bo vrsta Tržaškega solatnika nadomestila izpad zelene solate v poletni vročini, spomladi  pa nas še enkrat razveselila z zelenimi rozetami. Zagotovo bi moral na vsakem vrtu rasti tudi Solkanski radič. Gre za staro slovensko prezimno sorto. Še boljša in pisana pa bo mešanica obeh sort, tudi v rastlinjaku.

Najstarejša prezimna sorta je Verona, njej pa dela družbo še Treviški radič. Obe sorti lahko pozimi tudi silimo.

Varstvo vrtnin v rastlinjaku:

Še vedno je med glivičnimi obolenji najbolj nevarna pepelasta plesen. V trgovinah dobite v ekološka, biološka pripravka, to sta Vitisan in AQ 10. Pri prvem gre za posebne mlete gline in kamnine, pri drugem pa za glivice. Ki ne dovolijo pepelastim plesnim razvoja in razmnoževanja. Obojne uporabimo takoj, ko opazimo prve bele lise plesni, zato budno spremljajte dogajanje na listih predvsem bučnic – tudi kumaric. Poleg omenjenih pripravkov dobimo tudi nekaj rastlinskih izvlečkov, za preprečevanje razvoja pepelaste plesni najpogosteje uporabljamo izvlečke preslice, ki ga lahko naredite tudi doma. Pazite, da boste z omenjenimi pripravki  redno varovali na novo zrasle poganjke.

solatne in druge plesni ogrožajo posevke

Posebej na prostem pa je zdaj tudi velika nevarnost napada vse gliv plesnivk: peronosporacij.
Pripravki, ki jih uporabljamo v boju proti peronosporam oz. plesnim na vrtninah in okrasnih rastlinah

zelišče pripravek recept opombe deluje na
regrat prevrelka 2 kg svežih listov in cvetov
10 l vode
Nerazredčeno za odrasle, 1:5 razredčeno za sadike, po tleh in po listih Krepi odpornost rastlin, izboljša kvaliteto plodov, močnejša rast
čaj 200 gr rastlin 
10 l vode
Nerazredčeno po rastlinah
ognjič prevrelka 1 kg cele rastline
10 l vode
1:5 razredčeno škropimo po rastlinah in pa tleh.
Če dodamo nekaj baldrijana ali kamilic, omilimo neprijeten vonj.
Krepi odpornost rastlin
čaj 1 pest cvetov
1 l vrele vode
Nerazredčeno škropimo po rastlinah
njivska preslica prevrelka 1 - 1,5 kg sveže zeli ali  200 gr suhega zelišča
10 l vode
Razredčimo 1: 3(do 5)
Zalivamo po tleh in rastlinah
Pepelaste plesni, redno na tri do pet dni škropimo, ostale glive, padavice sadik, deluje tudi na zmanjšanje števila pršic, uši
brozga 1 - 1,5 kg sveže zeli ali  200 gr suhega zelišča
10 l vode
1: 5 razredčimo, škropimo po listih
hladen izvleček 1 - 1,5 kg sveže zeli ali  200 gr suhega zelišča
10 l vode
1: 3 redčimo
bezeg prevrelka 1 kg svežih ali 200 gr posušenih listov
10 l vode
Nerazredčeno Številne glivične bolezni
ekstrakt 250 gr listov,
0,5 l vode
sesekljamo in precedimo, dodamo 0,5 l tople vode in kapljico detergenta
zastirka listi Okoli ogroženih rastlin Proti polžem
kamilica čaj 1 slaba pest posušenih kamilic
1 l vode
Seme namakamo najmanj 30 minut v toplem (ne vročem) čaju Razkuževanje semena, predvsem križnic in stročnic, različne glivične in bakterijske bolezni,
izvleček 1 slaba pest posušenih kamilic
1 l vode
24 ur namočeno, razredčimo 1:5
česen brozga 500 gr listov in strokov (uporabimo poškodovane)
10 l vode
1:10 razredčeno Proti plesnivkam, pepelasti plesni
čaj 70 gr  rastlinskih delov in strokov
1 l vode
Več ur naj stoji (čez noč)
čebula čaj 75 gr sesekljane čebule (tudi lsitov)
1 l vode
nerazredčeno Glivične bolezni, uši, muhe
prevrelka 500 gr sesekljanih listov in čebule
10 l vode
1 : 10 razredčimo
brozga 20 – 50 gr luskov, posušene čebule
1 l vode
7 dni
Drobnjak, kitajski drobnjak čaj 75  - 100 gr zeli
1 l vrele vode
ohladimo Glivice plesnivke
hren čaj 500 gr zelenih listov
1 l vode
1: 1 razredčimo Monilija, bela, siva plesen
prevrelka 300 gr rastl. delov
10 l vode
Ne redčimo
žajbelj brozga 500 gr sveže zeli
5 l vode
nerazredečeno Proti vsem glivičnim in bakterijskim obolenjem, ne pretiravamo, da ne povzročimo škode, padavica sadik, razkuževanje semena, glivične bolezni
brozga 500 gr sveže zeli
5 l vode
1: 1 razredčeno
čaj Pest zeli
1 l vode
nerazredčeno
rman hladni izvleček 20 gr suhe zeli,
1 l vode
24 ur stoji na hladnem, nerazredčeno Glivične bolezni, posebej plesnivke, tudi proti škodljivcem
ekstrakt 20 gr suhe zeli,
1 l vode
1:10 razredčimo
mleko, sirotka redčimo 1: 1 Glive plesnivke, razmnoževanje virusov: deluje proti vsem pegavostim, tudi na vrtnicah, astrah, kumarah…
soda bikarbona 1 žlica sode bikarbone
2,5 žlice rastlinskega olja
4 l tople vode in počasi mešamo
Dodamo kapljico detergenta za pomivanje posode
Ne redčimo Glivične bolezni, pepelaste in prave plesni
Pol litra vode, 1 žlička sode, 1 žlička mila, nekaj olja Premešamo in poškropimo, to naredimo večkrat  Proti bolhačem
Jabolčni kis 3 žlice najmanj 5% jabolčnega kisa
3 l vode
Pegavosti na rastlinah, tudi vrtnicah

Če ni časa za pripravo domačih »zvarkov«, lahko v trgovinah kupite pripravek  iz njivske preslice, česnov pripravek, pripravek  iz timijana, pa tudi sojin lecitin in bakrena listna gnojila zdaj pomagajo rastlinam, da ne bodo zbolele. Vsi ti pripravki so preventivni, to pomeni, da preprečujejo okužbe in ne zdravijo. Zato jih moramo porabiti pogosto kadar so vremenske razmere za razvoj bolezni ugodne. Zato si zdaj morate vzeti čas tudi za varstvo vaših vrtnin.

V rastlinjakih  bodo zadoščala tudi sredstva za krepitev odpornosti, med kupljeni so to izvlečki morskih alg, aminokislinski pripravki  in najnovejši izvlečki rastlin  Plantonic. Izberite enega samega, ne mešati in predvsem, uporabite jih, ko so rastline ohlajene. Upam, da v teh številnih nevihtah ne bo več toče, če pa bo, so prav isti pripravki  namenjeni tudi zdravljeni posledic po toči. Uporabimo pa jih takoj, ko je to možno. Šele čez tri dni pa jim dodamo sredstva za varstvo rastlin.

Vse pripravke  uporabimo pozno zvečer, definitivno po sončnem zahodu, najbolje pa tik pred temo.
Ostale vrtnine v rastlinjakih  še ne potrebujejo vaše pomoči, samo kalcij preko listov. 

Miša PUŠENJAK  

Ni komentarjev:

Objavite komentar