ponedeljek, 27. junij 2016

Bolezni vrtnin

Dež prinaša s sabo tudi težave 

Letošnje vreme povzroča težave vseh vrst na vrtninah, tudi v rastlinjakih  niso povsem varne. Da se lahko proti njim borimo, je potrebno vedeti nekaj o tem, s kom se borimo.

Kaj delamo v rastlinjakih

Rastlinjakov ponoči ne zapiramo več, seveda pa moramo biti pozorni, da jih zapremo ob nevihtah in močnejšem vetru.

Najbolj pomemben opravek zdaj je seveda redno namakanje. Redno namakanje je potrebno, da rastline ne bodo trpele pomanjkanja hranil, tudi kalcija.  Ker se pripravlja daljše obdobje toplega vremena, je nujno tla okoli rastlin zastreti, korenine še niso povsem razvite, ne marajo pa previsokih temperatur. Rastline tudi še niso dovolj velike, da bi same senčile tla in varovale korenine, zato je zastiranje zdaj nujno.

Ob zalivanju ne pozabite, da morate zaliti vso zemljo, tudi v medvrstnem prostoru. Žal drugače suhi del zemlje »ukrade« vodo namakanemu in ponovno so rastline  v težavah. Pri tem zelo pomaga tudi zastirka, ki vodo enakomerno porazdeli po površini.

Vzgoja sadik:

Zadnji čas za setev semena zelja in ohrovtov za brstični ohrovt že skoraj prepozno.
Prav tako je še čas za setev endivije in sladkega komarčka, pričnemo pa tudi s setvami radiča.
Če opazite prve znake kumarične plesni, lahko še vedno posejete tudi solatne kumare, kumare za vlaganje in grmičaste bučke. Običajno je to ceneje in bolj učinkovito, kakor poskušati rešiti obolele posevke.

Tudi prezimne sorte pora (Elefant, Carentan) še lahko sejemo, čeprav je zdaj zanje že zadnji čas.
Še vedno lahko vzgojite tudi sadike visokega fižola ali ga sejete direktno na prosto, prav tako pa lahko posejemo še vedno tudi dolgo vigno. Slednja bo uspela seveda le, če bo poletje dovolj toplo, v rastlinjaku pa bo zanjo zagotovo dovolj toplo.


por tudi v rastlinjaku lepo uspeva, koristna vrtnina predvsem pozimi

Mnogi menijo, da bodo prihranili čas in delo, če bodo bučke, kumare in fižol sejali direktno na stalno mesto. Vendar je dokazano, da je pridelek iz sadik tudi do 50% in več višji. Zato si vzemite čas in vzgojite sadike. Poleti, ko ni hladno, je to dokaj enostaven postopek.

Setve v rastlinjaku:

Trenutno v rastlinjak sejemo (in sadimo) samo poletne sorte solat: Great lakes, Dalmatinska ledenka ali Unicum so stare, udomačene sorte za poletje. Gentillina se v poletni vročini odlično obnese. Prav tako pa je zanimiva poletna solata romanski, sredozemski tip solate, ki bi jo lahko opisali celo kot štrucarica. Čeprav deluje grobo, pa je njen list izredno krhek, sladek in okusen. Dve sorti: Corsica z zelenimi in Ovired z rdečimi listi sta že osvojili številne vrtičkarje.

Ko so posajene plodovke, ostaja ob robu rastlinjaka vedno nekaj prostora, saj plodovk ne smemo saditi ob rob. Tam posejte peteršilj in korenček. Zdaj pa že lahko najbolj nestrpni posejejo tudi črno redkev ali podzemno kolerabo.

Prav tako pa lahko ob robu rastlinjaka posadite  tudi nekaj sadik blitve ali posejete plazečo novozelandsko špinačo. Slednja prekriva tla, celo poletje lahko obirate liste in iz njih pripravljati jedi, za katere sicer uporabljamo špinačo (ta raste samo v kratkem in hladnem dnevu) ali blitvo.
Še vedno presajamo sadike kapusnic, pora, peteršilja, blitve in letnih solat.


novozelandska špinača je dober podposevek paradižniku, uspeva v poletni vročini


Vsako prazno mesto v rastlinjaku  takoj nadomestite z novo rastlino. Izkoristite tudi prednosti prezimnih sort radiča. Čeprav odlično uspevajo tudi zunaj, bo vrsta Tržaškega solatnika nadomestila izpad zelene solate v poletni vročini, spomladi  pa nas še enkrat razveselila z zelenimi rozetami.

Najpogostejše bolezni povzročajo glivice

Glivice se razmnožujejo z zelo malimi organi, ki jih imenujemo spore in imajo enako funkcijo, kakor ima pri rastlinah seme, le da so mikroskopske velikosti. Te spore se selijo z rastline na rastlino na različne načine, najpogosteje smo prenašalci mi, s svojimi rokami, obleko ali orodjem. Trosi se lahko iz rastline na rastlino selijo tudi s kapljicami vode. Ta dva načina razmnoževanja lahko preprečimo. Dovolj velike razdalje med rastlinami, da se listi ne prekrivajo preprečijo razmnoževanje s kapljicami vode. Ravno tako pa pazimo, da s glivic s svojimi rokami ne prenašamo iz obolelih rastlin  na zdrave. Ko torej odstranjujemo obolele rastline, se ne dotikamo, pobirano ali čistimo več zdravih rastlin. Prenašalci so lahko tudi žuželke, tudi tiste koristne. Tem seveda ne moremo preprečiti gibanja.
Večina glivic v rastlinjak  prinesemo sami. Osnovna preventiva je, da najprej opravimo vse delo v rastlinjaku, preden gremo na prosto. Nikoli pa ne gremo najprej v krompirjev nasad, niti za minuto ali ogled, preden gremo v rastlinjak. Zelo priporočam tudi, da pred in med delom v rastlinjaku ne kadimo. V tobaku se skrivajo tudi mnogi sovražniki za paradižnik, pa tudi bučke, kumarice, jajčevec in papriko. S prsti, v katerim smo nekaj minut držali cigareto, jih lahko prenesemo na rastline.

Najučinkoviteje ustavimo razvoj glivic v tej fazi, ko se trosi naselijo na zdravi rastlini. Takrat so na primer učinkoviti vsi naravni pripravki, tako čaji, kakor pripravki  na osnovi sojinega lecitina ali preslice, ki jih dobimo c trgovinah. Preprosto naredijo plašč na listu, da se trosi ne morejo pričeti z drugo fazo, to je praktično kaljenje in pritrjevanje na list, steblo ali cvet. Tudi škropljenje z razredčenim mlekom (1:1) ali sirotko pomaga in zavira razvoj glivic. Danes se veliko uporablja tudi pripravek  iz sode bikarbone.

Vendar vse te pripravke  dež seveda spere. V rastlinjaku  pa delujejo vsja en teden. Ker pa zdaj rastline  bujno rastejo, seveda ne delajo dolgo. Novi poganjki niso zavarovani.
Zato moramo v času nevarnosti razvoja glivic, ko velikokrat dežuje, vmes pa so obdobja toplega (ne vročega) in soparnega vremena (kar se dogaja ravno zdaj),  vse te pripravke redno obnavljati. Vsak  novo zrasli poganjke moramo ponovno zavarovati, po vsakem močnejšem dežju pa pripravke, posebej tiste naravne, ponovno nanesti.

Mokrota je glavni vzrok napada glivic plesnivk ali peronosporacij

Najbolj poznane glivične bolezni vrtnin so prave plesni, kot so solatna plesen, paradižnikova ali krompirjeva plesen, ki se je tudi letos že pričela pojavljati tako na prostem, kakor  v rastlinjaku. Ta glivica je najpogostejši vzrok za propad paradižnika in krompirja zelo zgodaj. pojavljajo se tudi čebulna plesen, solatna plesen in druge.


prvi znakli krompirjeve plesni


krompirjeva plesen na paradižniku

Za svoj razvoj in razmnoževanje potrebujejo plesni vlago, toploto in seveda rastline gostiteljice. V vročem in suhem poletju z njimi ni težav, saj se pri temperaturah nad 30 oC ne morejo razmnoževati ali pa se razmnožujejo zelo počasi. Ravno tako v hladni pomladi, kljub temu, da je veliko vlage, nimajo veliko moči. Zanje so najbolj ugodne temperature nad 20 oC, okoli 25 oC pa je njihov razvoj najbolj bujen. Ker je bil letos praktično cel junij v teh mejah je seveda jasno, zakaj paradižnika, ki ni bil v rastlinjaku , že napaden in ima težave. Tisti pa, ki so odstranili drugi pomemben faktor, to je vlaga na listih, se pravi, da so paradižnik pokrili, pa lahko pričakujejo kar lep pridelek, saj je bilo vode in tudi toplote pa zadosti.

Zelo pomembna so odcedna tla

Še nekatere skupine glivic imajo veliko moč v vlažnem in hladnejšem okolju. To so tako imenovane glivice padavice, ki se naselijo v steblih in koreninah rastlin  in zamašijo listne prevodne žile, da nadzemni deli rastline ne pridejo do hrane in vode in propadejo. Glivice, ki povzročajo padavico in jih je kar nekaj, imajo svojo moč samo v premokri zemlji, kjer je premalo zraka. Največ za varstvo pred njimi lahko naredimo, če poskrbimo, da so tla odcedna, da voda ne stoji, pri sadikah pa da jih ne zalivamo preveč in da rastlinjake redno zračimo. Niso naše babice zastonj imele visokih gred in vglobljenih poti. Čeprav je z njimi več dela, kakor je na vrtu, ki je ves v eni ravnini, a v tako vlažnem poletju so korenine rastlin tam na varnem in ne stojijo v vodi. Posebej pomembno je, da tal ne obdelujemo vedno na siti globini, posebej kadar uporabljamo frezo, se na globini obdelovanja tal naredi trdna, neprehodna plast , ki je letos  na njivah, v rastlinjakih , pa tudi na vrtovih delala izredno veliko težav. Tako plast moramo vsake toliko prebiti z globoko obdelavo tal. Zelo učinkovito je tudi sejanje nekaterih rastlin  za zeleni. To sta predvsem neprezimni bela gorjušica ali oljna redkev oziroma prezimna lucerna.

Največ strahu vzbuja vsem vrtičkarjem paradižnikova plesen

Mnogi so jo tudi letos že opazili na svojih rastlinah.
Najboljša obramba je zagotovo rastlinjak. V njem, če delamo pravilno, pogojev za razvoj plesni sploh ni. Seveda pa veljajo osnovni temelji, kolobar, pazimo, da sami ne prinesemo okužbe v ratslinjak, krompir naj nikakor ne raste  v neposredni bližini rastlinjaka, rastlinjak pa redno zračimo oziroma imamo odprt.

Kljub temu, da mnoge motijo, so tudi strehe nad rastlinami paradižnika zelo koristne in so letos rešile marsikatero rastlino. Streha nad posevkom prepreči dolgotrajno omočenost listov, s tem pa tudi ni pogojev, da bi se glivica razvila. zato je streha dokaj dobra, zasilna rešitev, dokler ne zberemo dovolj denarja za dober, kvaliteten rastlinjak.

Druga obveza pa je seveda, da je med rastlinami dovolj prostora – medvrstne razdalje in razdalje v vrsti, ki naj bodo vsaj 50 cm v vrsti in 70 cm med vrstami. Tako preprečimo prenos trosov plesni iz enega lista na drugega preprosto s kapljicami vode, nasad se po jutranji rosi, kondenzu ali dežju hitreje posuši in pogoji za razvoj plesni so hitro manj ugodni.

Povezano s tem je tudi redno odstranjevanje zalistnikov. Vedno bolj pogosto opažam, da ljudje opuščajo to pomembno opravilo, pa ni prav. Ne samo, da ustvarimo večjo gnečo in s tem povzročimo, da se vlaga dalj časa zadržuje na listih rastlin, zalistniki tudi jemljejo življenjsko moč rastlini. Ta pa je najbolj pomembna, da se rastlina lahko čim dalj čas upira napadom plesni. Koreninski sistem preprosto ni sposoben načrpati toliko hranil, kot jih potrebuje gosta in močna rastlina, ki ji nismo odstranili zalistnikov.

Ko pričnejo plodovi zoreti, odstranjujemo tudi spodnje liste, vse do plodu, ki je pričel spreminjati barvo. Pustimo le tisti list, ki je tik pod plodom. Tudi tako ohranjamo nasad svetel in zračen. Poskrbimo pa tudi, da pride do zorečih plodov več sonca.

Še nekaj je zelo pomembno. Pogosto prenesemo bolezen s krompirja na paradižnik mi s svojimi rokami, obleko ali orodjem. Zato nikoli ne smemo obirati paradižnika, ga okopavati, odstranjevati zalistnikov ali kar kolik drugega, če smo se pred tem zadrževali na gredi s krompirjem.

Zelo pomembno je tudi, da v rastlinjakih  temperatura  ne naraste preveč 

Mnoge nekoliko hladnejša jutra premamijo, da pustijo rastlinjak zaprt, preden gredo v službo. Vendar sončni žarki v njem opravijo svoje. Temperature  hitri narastejo veliko preveč.  Zato pa je lahko zaradi vročine v rastlinjakih več težav. V rastlinjaku  morajo biti zdaj podnevi, vedno kadar sije vsaj nekaj sonca, odprte vse odprtine, ki omogočajo zračenje, stranice, vrata, okna. To je zelo pomembno, če želite, da bi bilo v plodovih paradižnika dovolj koristnih snovi, te se namreč ne tvorijo, če se temperature redno dvigujejo nad 30 oC, kar pa je v tako malem prostoru  zelo hitro. V vročini veliko hitreje nastaneta še dva problema. Prvi je gnitje plodov pri muhi, ki je posledica pomanjkanja kalcija. To se pojavi pri visokih temperaturah, povezanih z neredno preskrbo z vodo in preveč dušika v tleh. Vse to pa se na tako majhnem prostoru, kot je majhen rastlinjak zgodi zelo hitro. Drugi problem pa je problem opraševanja. Tudi to je ekstremno moteno pri temperaturah nad 30 oC. plodovi so manjši, lahko so nepravilni, zelo pogost pa jih sploh ni in se oplodi le malo cvetov. Zato je nujno in brez izjeme potrebno imeti poleti rastlinjake odprte, prezračene, če je zaradi neurij potrebo stranice čez noč zapreti, poskrbite, da jih odprete kar najbolj zgodaj zjutraj.

Šele, če izpolnimo vse zgornje pogoje, bodo pomagali tudi naravni pripravki 

V takem deževnem vremenu, kot j bilo letos, je žal potrebno uporabljati pripravke, ki pomagajo rastlini, da se bori s plesnijo. Na vrtu pridelujemo hrano zase in svojo družino, običajno so to tudi otroci. Jaz sem prepričana, da si nihče ne želi sam sebi delati škode.

Čeprav je pravilna in natančna uporaba fitofarmacevtskih pripravkov povsem varna, je to na vrtu praktično nemogoče narediti. Vsa pravila in opozorila veljajo le, če mi natančno odtehtamo pripravek in ga tudi uporabimo le toliko na eno rastlino, kot je predpisano. Karenčna doba je zagotovilo za varno hrano le, če istega sredstva  ne ponavljamo večkrat. Vse to pa je z uporabo enega do pet litrov vode pogosto nemogoče praktično izvesti. Zato na vrtu uporabljamo samo naravne pripravke.
Lahko jih kupimo tudi v trgovinah, ampak kot je že bilo rečeno, v deževnem vremenu jih je potrebno uporabljati zelo pogosto, tudi vsaj tretji dan, če je veliko dežja. To so lahko pripravki narejeni iz sojinega lecitina, timijana, česna ali iz preslice. V letošnjem letu je zelo smiselno uporabiti tudi bakreno listno gnojilo, ki je zelo učinkovito, pa še karenčne dobe nima. Vsekakor uporabljamo pripravke izmenično in jih ne mešamo med seboj. Razmak, dokler je tako vreme, 5 – 7 dni.

V trgovinah dobimo tudi številne pripravke, ki krepijo odpornost rastlin, lahko so narejeni iz alg ali pa vsebujejo potrebne aminokisline in druge snovi, ki pomagajo rastlinam premagovati stres. Tudi redna uporaba teh pripravkov je prav za plodovke zelo priporočljiva.

Doma pa si lahko sami naredimo pripravke – čaje iz žajblja, kamilice ali rmana, tudi bezeg je uporaben, občasno pa vmes uporabimo še razredčeno mleko. Pripravkom lahko ob mešanju dodamo še ščepec apna.

Če se plesen že pojavi, kar je na prostem letos skoraj neminovno, potem tako odstranimo obolele liste in sicer jih odrežemo s škarjicami in odnesemo z vrta v koš za smeti. Ker se razvoj plesni ustavi, ko se temperature dvignejo, ne smemo prehitri obupati in poskusimo rastline reševati. Res pa je, da ne za vsako ceno, tudi za ceno nezdrave hrane. V letošnjem vremenu prekrasno uspevajo solate, kapusnice in tudi fižol, zato se do sitega najejmo te zelenjave.

Pepelaste plesni so plesni vročega in suhega poletja

Kljub temu pa se letos množično pojavljajo na že mladih kumarah, bučkah in celo solati. V jeseni ap so zelo pogoste na peteršilju, radiču, motovilcu in seveda še marsikje. Te nam pokrijejo liste rastlin  z belo, mokasto prevleko, lisami in pegami.

Pepelaste plesni delujejo na površini lista in jih v začetku napada lahko tudi speremo z močnejšimi curki vode. Ta postopek je uporaben predvsem na vrtnicah in radiču. Peteršilj pa preprosto porežemo, pustimo samo srčne liste in šele potem speremo z curki vode. Enako naredimo s prezimnimi sortami radiča, letnih sort pa ne smemo rezati, pomagamo si lahko samo s curki vode in naravnimi pripravki. Izmed teh so proti pepelastim plesnim učinkoviti pripravki iz preslice, česna, jabolčnega kisa, bezgovih listov, kopriv in kamilic. Pri bučnicah si deloma pomagamo z mešani posevki z baziliko ali čebulnicami: česen, čebula, drobnjak, stoletna čebula, kitajski drobnjak…v bližini zmanjšujejo napade pepelaste plesni.


pepelasta plesen, ko opazimo prve znake, je skrajni čas za pomoč vrtninam


pepelasta plesen celo na solati

V trgovinah dobimo dva naravna pripravka AQ10 in Vitisan.
Vsi pripravki delujejo samo pred napadom ali povsem na začetku napada, ko opazimo prve pege ali znake. Uporabljamo jih vedno pozno zvečer, ko sonce ne sije, drugače jih sončni žarki razgradijo.

Miša PUŠENJAK

Ni komentarjev:

Objavite komentar