ponedeljek, 09. maj 2016

Po mrazu

Škoda zaradi mraza

Verjetno ste zdaj prav vsi, ki ste se odločili za rastlinjak, veseli, da ga imate. Zaradi toplega pričetka pomladi je veliko paradižnika in tudi drugih plodovk bilo posajenega tudi na prostem. Prav zanimivo se mi zdi, kako nas slabe izkušnje ne izučijo. Že peto leto zapored je namreč zelo hitremu in toplemu začetku pomladi sledila še ena ohladitev. Mogoče je bila letošnja nekoliko bolj izrazita, a vseeno. Upam, da vas bo zdaj izučilo, da plodovke na prostem (razen na primorskem) nimajo kaj iskati pred 1. majem. Paprika in jajčevec pa se bosta veliko bolje počutila, če ju boste posadili po 15. maju. 

Kaj torej zdaj narediti?

Če ste prebrali objavi pred 14 dnevi, ste prvič in pravilno reagirali že pred nastopom škode. 
Naj povem, da je bilo tudi v večini rastlinjakov, če niso bili ogrevani v tednu pred 1. majem prehladno. Posledica temperatur pod 10 °C bodo poškodbe na plodovih, lahko celo odpadanje cvetov. Zdaj je sicer prepozno, da zadeve rešite, zagotovo pa je zelo smiselno, da damo rastlinam tako na prostem, kakor v rastlinjakih  dovolj energije, da bodo vsaj v nadaljnjih dnevih zaživele naprej. 
Čeprav ste že pred mrazom, če ste seveda prebrali te vrstice, že uporabili, vse rastline  v rastlinjakih  in na prostem, tudi če so še sadike, zalijte ali poškropite s pripravki, ki vsebujejo morske alge ali aminokisline. Trgovskih imen je več, pomembno je, da je pripravek čisti izvleček morskih alg ali samo aminokislinski pripravek, ne kombiniran z hranili.  

Postopek ponovite še dvakrat v tri (na prostem) oz. pet dnevnem presledku (v rastlinjaku).  Tisti, ki še niste, pa s sajenjem plodovk na prosto počakajte vsaj do konca tedna, ki prihaja (do 15. maja). Ne zaradi ledenih mož, ampak zato, ker se je zemlja ohladila pod tisto temperaturo, ki je za sajenje plodovk primerna, to je 15 °C. Pred sajenjem vseeno preverite vremensko napoved, saj trenutno kaže, da bo celo takrat premrzlo. V rastlinjakih  so seveda plodovke že posajene. 

Še enkrat, temperature  zemlje najdete na spletni strani naše Agencije republike Slovenije za okolje (ARSO): http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/agro_podatki.html . Prav tako pa podatke najdete na teletekstu TV SLO na strani 166 pod agrometeorološkimi podatki.

Temperatura tal je povsod, razen na Primorskem še prenizka za sajenje plodovk.


Če je tudi pri vas paradižnik tak, nujno potrebuje pomoč. Zaradi prehladnih tal trpi pomanjkanja fosforja. 
Svetujem zalivanje s pripravki , ki vsebujejo morske alge in/ali aminokisline. Ker se bo hladnejše vreme še nadaljevalo, ponavljate postopek vse do takrat, ko tudi nočne temperature  ne bodo padle pod 10 °C. Enako priporočam tudi v rastlinjakih. 

Kaj delamo v rastlinjakih  zdaj

Najbolj pomembno je, da zdaj presajenim plodovkam pomagamo premagati nizke temperature. Na spodnjih dveh fotografijah vidite, kaj se lahko zgodi, če bodo noči še nekaj časa tako hladne. Kraste na plodovih ali nepravilna oblika plodov, ki bi morali biti povsem gladki in okrogli, so samo posledica nizkih temperature, ne pa bolezni. 
Pomagamo jim tako, kot je zapisano zgoraj. 



V rastlinjakih  še vedno vzgajamo sadike, sejemo in presajamo mnoge vrtnine, še vedno nakaljujemo poleti cvetoče čebulnice in gomoljnice, dalije in kane, pa tudi gomoljne begonije. Tako bodo hitreje zacvetele, ko bo dovolj toplo, da jih posadimo na prosto. 

Kljub hladnejšim dnevom je rastlinjake nujno vsak dan odpirati in prezračiti. Dokler sije sonca, naj bodo vsaj povsem odprti, saj pri temperaturah, višjih od 20 °C ne morete vzgojiti kvalitetnih sadik, tudi plodovk ne. Naj vas ne bo strah odpreti rastlinjak pred odhodom v službo. Odpremo obe strani, na obeh bokih. 

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko sejete seme kapusnic za sadike, za  cvetačo in brokoli, ki dobro uspevata samo v hladnejšem vremenu in kratkem dnevu je sicer že zelo pozno. Poleti se nima smisla z njima ukvarjati. Vseeno pa ni odveč povedati, da so na vročino veliko bolj odporne cvetače, ki naredijo zelene (Romanesco in druge), vijolične ali rumene rože. Njihove sadike je nekoliko težje kupiti, brez težav pa si sadike teh pisanih sort vzgojite sami, saj se seme da kupiti tudi pri nas. Zagotovo pa je zdaj čas, da pričnemo s setvijo brstičnega ohrovta in listnatega ohrovta, da boste v začetku junija imeli lepe sadike. Šele takrat je namreč čas za sajenje na prosto. Prezgodaj sajen brstični ohrovt namreč lahko v jeseni namesto čvrstih, zaprtih brstov naredi le rozete. To sicer ni nič narobe, saj so tudi rozete primerne za domačo uporabe. Vendar sta ti dve kapusnici res značilni za zimske juhe, na pa poletno jesenske jedi. 

Prav tako je šele zdaj čas za setev endivije in sladkega komarčka, a le za sadike, ne še direktno na stalno mesto. Obe vrtnini namreč v dolgem dnevu prehitro zacvetita. Res pa je, da sorti endivije Natacha in Malan nista tak zelo občutljivi na vročino, zato svetujem zdaj, tako zgodaj, setev teh dveh sort.
 
Lahko posejete tudi seme visokega fižola, dolge vigne ali limskega fižola za vzgojo sadik za kasnejšo pridelavo na prostem. Dolga vigna in limski fižol bosta odlično uspevala tudi v rastlinjaku. V prihodnjem tednu ju seveda lahko v rastlinjaku  posejemo tudi direktno na stalno mesto. Če še niste, med paradižnik in papriko posejte solato berivko ali pa posadite  sadike letnih solat, da bo prostor bolje izkoriščen.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno sejemo letne sorte solat. Sejemo jih direktno, sama sem sicer še vedno bolj pristaš vzgoje sadik s koreninsko grudo seveda. 

Ko smo že pri berivkah, lahko za poskus posejete še mešanico rastlin  za mlade liste (Baby leaf), v katerih najdemo še rukolo, blitvo in rdečo peso. Zelo zanimiv okus take berivke odlično dopolnijo jogurtovi prelivi. Je pa odlična za preganjanje spomladanske utrujenosti. Posejete jo lahko tudi v rastlinjake.
 
Ko so posajene plodovke, ostaja ob robu rastlinjaka  vedno nekaj prostora, saj plodovk ne smemo saditi ob rob. Tam posejte peteršilj in korenček.


Prav tako pa lahko ob robu rastlinjaka posadite  tudi nekaj sadik blitve ali posejete plazečo novozelandsko špinačo. Slednja prekriva tla, celo poletje lahko obirate liste in iz njih pripravljati jedi, za katere sicer uporabljamo špinačo (ta raste samo v kratkem in hladnem dnevu) ali blitvo. 

Še vedno presajamo sadike kapusnic, pora, peteršilja, blitve in letnih solat. 
Tisti, ki imate radi nekaj drugega, lahko v rastlinjak posadite  tudi sadike arašidov, ki jih dobite v bolje založenih vrtnarijah. 

Še vedno lahko posejete tudi nizek stročji fižol, poskusite kako novo sorto. Meni osebno je odlična, sicer z nekoliko temnejšimi zelenimi stroki, a izredno okusna sorta Presenta. Prav tako pa svetujem, da namesto 

V prihodnjem tednu bo tudi čas, da poskrbite za okolico rastlinjaka. Če boste ob robu posadili ali posejali pisane cvetlice in dišeča zelišča, bo tudi v rastlinjaku  več koristnih žuželk, zato si dajte duška in naj bo okolica rastlinjaka čim bolj pisana. 

Miša PUŠENJAK  

Ni komentarjev:

Objavite komentar