ponedeljek, 23. maj 2016

Kalcij je element pomemben za odpornost rastlin

Zdaj pa gre zares

Zdaj pa se je zima dokončno poslovila. Seveda bodo še hladnejši dnevi, pa vendarle je dan vedno daljši, sonce vse močnejše in zato so dnevi vedno bolj topli. V rastlinjaku imate zagotovo vse posajeno. Zdaj se pričenja nega rastlin.

Gnojenje plodovk

Upam, da ste pred sajenjem plodovk v rastlinjak ustrezno in ne pretirano pognojili vašo zemljo. Pretirano gnojenje vedno prinaša več težav z boleznimi in tudi škodljivci v rastlinjaku. Zdaj pa prihaja čas, ko bomo poskrbeli za posebne zahteve naših rastlin z listnim gnojenjem.
Uravnotežena prehrana je pogoj za dobro zdravstveno stanje vrtnin, posebej plodovk. Rastline sprejemajo hranila iz talne raztopine – pomembno je torej, da je v tleh vedno zadosti vlage, lahko pa jih v primeru pomanjkanja ali posebnih vremenskih razmer rastlinam dodamo direktno na liste – foliarno gnojenje.

Večina hranil se po rastlinah prestavlja iz korenin do mesta, kjer so potrebna, po posebnem prevodnem sistemu floemu. Za ta prenos porabljajo veliko energije. Kalcij sprejemajo rastline  s koreninami in se prestavlja po rastlini po drugem sistemu ksilemu skupaj z vodo s pomočjo transpiracije. Sprejem kalcija v rastlino je pasiven, ne potrebuje energije, transpiracija je vzvod. Zelo slabo ali skoraj nič se prestavlja kalcij po floemu. Ravno zato so rastni vršički in plodovi najbolj občutljivi, saj tam transpiracija skoraj ne poteka.

Kalcij je sploh poseben element, pomemben za odpornost rastlin. Žal pa v poletni vročini korenine niso sposobne kalcij iz zemlje pripeljati do plodov, tja ker ga potrebuje. Zato pa ga je potrebno poleti dodajati preko listov, ne preko korenin.

Tisti, ki želite uporabljati samo domače pripravke, ga lahko dodajate z razredčenim mlekom ali sirotko (1:1), namočenimi koprivami, vendar je potrebno z njimi škropiti, ne zalivati. V trgovinah dobite številne pripravke, ki vsebujejo kalcij in so primerni za listno gnojenje – kalcijeva listna gnojila. Sama priporočam uporabo naravnih listnih gnojil, žal jih prav povsod ne dobite. Med najboljšimi je zagotovo pripravek Lithovit, ki je zmleta kamnina, poleg kalcija vsebuje še veliko mikroelementov, za katere vam bodo vse plodovke hvaležne: (magnezij, pomemben sestavni del klorofila; mangan: kofaktor encimov, vloga pri razvoju kisika v fotosistemu; cink: kofaktor encimov; baker: sestavni del encimov in redoks katalizi; kobalt: kofaktor pri simbioznem fiksiranju molekularnega dušika).
Kjer ga ne morete nabaviti, lahko uporabljate tudi izvlečke morskih alg ali pa seveda kalcijeva listna gnojila.

Pomanjkanje kalcija pri paradižniku

Toliko plodov z ene rastline lahko izgubimo, če je kalcija v plodovih premalo

Tudi paprika je zelo občutljiva na pomanjkanje kalcija

Začnemo pa pred nastankom težav, takoj ko se formirajo prvi plodovi in redno škropimo vsakih 14 dni. Posebej pomembno je to v rastlinjakih, kjer je hitro prevroče. Večina plodovk v rastlinjakih  že cveti, zato jim  je potrebno  pričeti kalcij dodajati preko listov.

Kaj delamo v rastlinjakih

Najbolj pomemben opravek zdaj je redno zračenje rastlinjakov, ki pa jih zvečer še vedno zapremo. Vendar jih je potrebno odpreti še preden nanje zjutraj posije sonce. Naj vas ne bo strah odpreti rastlinjak pred odhodom v službo. Odpremo obe strani, na obeh bokih.
V rastlinjakih  še vedno vzgajamo sadike, sejemo in presajamo mnoge vrtnine.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko sejete seme kapusnic za sadike, za  cvetačo in brokoli, ki dobro uspevata samo v hladnejšem vremenu in kratkem dnevu je sicer prepozno. Poleti se nima smisla z njima ukvarjati. Zagotovo pa je zdaj čas, da posejemo brstični in listnati ohrovt, da boste imeli tudi pozimi svežo, zdravo zelenjavo. Za križnice, med katere sodita, je namreč znano, da so prav pozimi posebej koristne, saj dvigujejo naš imunski sistem. S tem pa preprečujejo številna prehladna obolenja, nam dajejo energijo in razkisujejo telesa.

Prav tako je šele zdaj čas za setev endivije in sladkega komarčka, a le za sadike, ne še direktno na stalno mesto. Obe vrtnini namreč v dolgem dnevu prehitro zacvetita. Sejemo lahko vse sorte endivije. Najzgodnejša je Eskariol rumena, sledi ji Dečkova glava. Že zadnjič omenjeni Natacha in Malan sta nekje za Dedkovo glavo, najpoznejša pa je Eskariol zelena. Ker pa odlično prenaša nizke temperature  jo morate imeti na vrtu. Danes so žal na vrečicah s semenom napisana zelo čudna imena, saj naša tako cenjena Evropa v svoji zakonodaji zahteva originalna imena sort. Upam, da vam bodo pri izbiri semena prodajalci znali pomagati. Vse te sorte se namreč še vedno dobijo, le vedeti moramo, kakšno je njihovo originalno ime.

Če še niste, med paradižnik in papriko posejte solato berivko ali pa posadite  sadike letnih solat, da bo prostor bolje izkoriščen.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno sejemo letne sorte solat. Sejemo jih direktno, sama sem sicer še vedno bolj pristaš vzgoje sadik s koreninsko grudo seveda.
Ko smo že pri berivkah, lahko za poskus posejete še mešanico rastlin  za mlade liste (Baby leaf), v katerih najdemo še rukolo, blitvo in rdečo peso. Zelo zanimiv okus take berivke odlično dopolnijo jogurtovi prelivi. Je pa odlična za preganjanje spomladanske utrujenosti. Posejete jo lahko tudi v rastlinjake.

Ko so posajene plodovke, ostaja ob robu rastlinjaka  vedno nekaj prostora, saj plodovk ne smemo saditi ob rob. Tam posejte peteršilj in korenček. Prav tako pa lahko ob robu rastlinjaka posadite  tudi nekaj sadik blitve ali posejete plazečo novozelandsko špinačo. Slednja prekriva tla, celo poletje lahko obirate liste in iz njih pripravljati jedi, za katere sicer uporabljamo špinačo (ta raste samo v kratkem in hladnem dnevu) ali blitvo.

Še vedno presajamo sadike kapusnic, pora, peteršilja, blitve in letnih solat.

Blitva se v rastlinjakih odlično obnese, lahko jo režemo  skoraj celo zimo.


Tisti, ki imate radi nekaj drugega, lahko v rastlinjak posadite  tudi sadike arašidov, ki jih dobite v bolje založenih vrtnarijah.
Vsako prazno mesto v rastlinjaku  takoj nadomestite z novo rastlino.

Varstvo vrtnin v rastlinjaku:

V tem trenutku je med glivičnimi obolenji najbolj nevarna pepelasta plesen. V trgovinah dobite v ekološka, biološka pripravka, to sta Vitisan in AQ 10. Pri prvem gre za posebne mlete gline in kamnine, pri drugem pa za glivice. Ki ne dovolijo pepelastim plesnim razvoja in razmnoževanja. Obojne uporabimo takoj, ko opazimo prve bele lise plesni, zato budno spremljajte dogajanje na listih predvsem bučnic – tudi kumaric.

Poleg omenjenih pripravkov dobimo tudi nekaj rastlinskih izvlečkov, za preprečevanje razvoja pepelaste plesni najpogosteje uporabljamo izvlečke preslice, ki ga lahko naredite tudi doma. Pazite, da boste z omenjenimi pripravki  redno varovali na novo zrasle poganjke.

Vse pripravke  uporabimo pozno zvečer, definitivno po sončnem zahodu, najbolje pa tik pred temo.
Ostale vrtnine v rastlinjakih  še ne potrebujejo vaše pomoči, samo kalcij preko listov.

Miša PUŠENJAK

Ni komentarjev:

Objavite komentar