ponedeljek, 11. april 2016

Sorte,hibridi,GSO

Kaj lahko že zdaj počnemo v rastlinjaku

Pretekli teden sem opozarjala na pokrivanje čebule, ta teden pa vas opozarjam, da tudi zelenina muha (zavrtalka) pričenja svoj ples. Če ste že v lanskem letu imeli težave z luštrekom, peteršiljem in zeleno, pa tudi pastinakom, potem je potrebno omenjene vrtnine pokriti, da jih muha vsaj zdaj, ko so najbolj občutljive, ne poškoduje. Naj vas spomnim, na listih se pojavijo velike, rjave lise, na katerih vidimo drobne, črne pikice. Če dobro potipate te pege ali pa jih pogledate proti svetlobi, boste v njih opazili majhne ličinke, ki povzročajo te poškodbe. Če dobro ustavimo prvi rod, bo težav poleti in v jeseni manj. Če želite vedeti, kdaj bo pri vas začela z letenjem, nastavite rumene lepljive plošče. Na sliki lahko vidite, kako majhna in na videz nedolžna je ta muha, povzroča pa res veliko škodo.
Okoli mladih rastlin zelene, peteršilja, pastinaka lahko potresete pepel, a muha je listna zavrtalka, torej je pepel ne bo dovolj učinkovito nagnal. Izmed domačih pripravkov je trenutno na razpolago samo pelinov čaj, a z njim je potrebno rastline škropiti vsaj enkrat tedensko nekje tri tedne.

V trgovinah smo lani dobili delujoč, ekološki pripravek, izvleček semen rastline neem, žal letos nima več dovoljenja za uporabo v kobulnicah. Še vedno pa lahko, če ga imajo v vaših trgovinah, uporabite Neem tonik, ki dovolj okrepi rastline, da ne bodo več privlačne za odlaganje jajčec muham. Prav tako je potrebno pripravek uporabljati vsaj tri tedne, enkrat tedensko.

V rastlinjakih  še vedno pridelujemo sadike, sejemo in presajamo mnoge vrtnine, še vedno nakaljujemo poleti cvetoče čebulnice in gomoljnice, dalije in kane, pa tudi gomoljne begonije. Tako bodo hitreje zacvetele, ko bo dovolj toplo, da jih posadimo na prosto.

OPOZARJAM VAS, ZA SAJENJE PLODOVK NA PROSTO JE ŠE VELIKO PREZGODAJ.

Ker se ponovno obetajo toplejši dnevi je nujno, da vas opozorim, da je potrebno rastlinjake vsak dan odpirati in prezračiti. Dokler pa sije sonce, naj bodo vsaj malo odprti, saj pri temperaturah, višjih od 20 °C, ne morete vzgojiti kvalitetnih sadik, tudi plodovk ne. Lepo vreme bo rastlinjake podnevi ogrevalo, zato jih zjutraj ne pozabite ODPRETI. Naj vas ne bo strah odpreti rastlinjak pred odhodom v službo. Odpremo obe strani, na obeh bokih. Če imate v njem tudi sadike plodovk, potem jih pokrijte z agrokopreno.

Če pa se bodo pojavile hladnejše noči, potem je seveda ponoči potrebno rastlinjak ogreti nad 10 °C, ker nižje temperature že poškodujejo rastne vršičke toploljubnih vrtnin, s tem pa tudi cvetove, ki so že zasnovani. Temperature pod 15 °C pa preprečujejo, da bi se ti cvetovi oblikovali.

Vzgoja sadik:

Še vedno sejemo in vzgajamo sadike kapusnic, posebej cvetače in brokolija, ki dobro uspevata samo v hladnejšem vremenu in kratkem dnevu. Poleti se nima smisla z njima ukvarjati. Vseeno pa ni odveč povedati, da so na vročino veliko bolj odporne cvetače, ki naredijo zelene (Romanesco in druge), vijolične ali rumene rože. Njihove sadike je nekoliko težje kupiti, brez težav pa si sadike teh pisanih sort vzgojite sami, saj se seme da kupiti tudi pri nas.


Zelo uporabna in neobčutljiva je še ena kapusnica, nadzemna kolerabica. Ima kratko vegetacijo, dokaj hitro po sajenju jo tudi poberemo, zato jo navadno kombiniramo s korenčkom, solato, zdaj pa jo boste lahko posadili skupaj z nizkim stročjim fižolom. Tega lahko zdaj posejete tudi direktno v rastlinjak, še bolj priporočljivo pa je vzgojiti sadike. V lonček premera 5 cm posejete 3 semenke, do vznika pa naj bodo na toplem, v vašem stanovanju. Takoj, ko opazite pokanje zemlje, pa naj gredo lepo na svetlo, v rastlinjak. Vendar jih, če bodo nočne napovedi temperatur nizke, pokrijte še z agrokopreno.

Peteršilj lahko že sejemo kar direktno, posadimo pa tudi nekaj že vzgojenih sadik, zato ga za sadike ne sejemo več. Kar pa ne pomeni, da je prepozno. Še vedno je bolje, da ga posejete za sadike, kakor prehitro posejte na prosto.
Posejte pa tudi kumare in bučke, tako za vzgojo tudi kasneje v rastlinjaku, pa tudi že na prostem.
Ta fižol boste lahko sadili kasneje v rastlinjak ali pa tudi na prosto, če bo vreme dopuščalo. Visokega fižola še ne sejemo.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno sejemo letne sorte solat. Sejemo jih direktno, sama sem sicer še vedno bolj pristaš vzgoje sadik s koreninsko grudo seveda. Spomladanske sorte so krhkolistne glavnate sorte Braziljanka in Bistra, seveda pa tudi Leda in Ljubljanska ledenka ter rozetasta Gentillina. Na trgu je letos verjetno prvič tudi seme nove slovenske sorte Belokriška. To je sorta za krajše in nekoliko hladnejše dneve, zato jo sejemo zdaj. Ima polzaprto glavo, kar pomeni veliko najbolj kvalitetnega, krhkega, rumeno zelenega listja in v sredini v rozeti trdo glavico. To je sorta, ki prihaja k nam iz primorske, kjer jo pridelujejo tudi čez zimo. Prihaja pa tudi čas za setev romanskih tipov solat. Pri nas lahko nabavimo seme dveh sort: zelene Corsica, ki je mnoge že navdušila ter rdečelistne Ovired.


Moram opozoriti še na nekaj. Za slovenske vrtove je značilna setev solate na gosto – berivke. Nekaj rastlin  nato odsadijo na dugo gredo, iz njih zrastejo glave. Vendar so ledenke veliko manj primerne sorte za »berivko«, saj naredijo manj listov, zato je potrebno nabrati veliko rastlin za polno skledo solate. Veliko boljše so rozetaste sorte, namenjene praktično samo pridelavi berivke. Te že od malega polnijo rozeto, ki je zato gosta in nabita in pridelek berivke je veliko višji. Listi so tudi čvrstejši, zato ne zavenejo že uro po pobiranju. Če se zelenim sortam pridružijo še rdečelistne, potem bo v vaši skledi berivke še nekaj drugih koristnih snovi, kot nam jih nudijo zeleni listi.
Med vrste solate posejte še mesečno redkvico ali navadno rukolo (Eruca sativa). Divja rukola namreč raste dolgo časa in bo potem jemala prostor solati.


Ko smo že pri berivkah, lahko za poskus posejete še mešanico rastlin  za mlade liste (Baby leaf), v katerih najdemo še rukolo, blitvo in rdečo peso. Zelo zanimiv okus take berivke odlično dopolnijo jogurtovi prelivi. Je pa odlična za preganjanje spomladanske utrujenosti. Posejete jo lahko tudi v rastlinjake.

Zagotovo posejte tudi nekaj korenčka. Izberite predvsem zgodnje sorte (Pariški, Kuroda, Amsterdamsko), saj bodo pozne sorte kasneje našle prostor zunaj na prostem, gre za to, da imate čim prej prvi, sveži, mladi korenček. Prav tako posadite  še nekaj sadik peteršilja.

Že zgoraj sem napisala, da lahko z malo tveganja sicer, posejete tudi nizek stročji fižol. V rastlinjaku v moji bližini že lepo raste. Seveda pa morate tudi sami presoditi, tisti, ki imate rastlinjake na višjih nadmorskih višinah, boste še malo počakali. Primorci pa ga boste verjetno sejali že na prosto.
Presajamo pa sadike kapusnic, pora, peteršilja, blitve in letnih solat. Kjer so nadmorske višine primerne, lahko v rastlinjak posadite tudi prve sadike kumaric, bučk in celo paradižnika. Slednjega jaz sicer še ne bi, razen na obali, odločitev pa je vaša. V zadnjih letih se zelo veliko govori proti hibridom in spet pospešuje sajenje sort. Prav pri kumaricah, predvsem v rastlinjakih  to odsvetujem. prostor v rastlinjaku  je zelo dragocen in ena sama sadika hibrida da tudi do 100% višji pridelek kakor sorta. Tudi na bolezni so hibridi bolj odporni. Će imate na prostem dovolj prostora, lahko posadite  toliko več sadik sorte, v rastlinjaku  pa je porabljenega prostora res škoda. Kumare damo seveda na mrežnato oporo. Če želite konstanten pridelek, potem vsaj do višine 1 m (bolje 1,5m) odstranjujemo stranske vreže in v mrežo vpenjamo samo glavni poganjek. Sama priporočam tudi zalivanje sadik s pripravki, izvlečki morskih alg, ki bodo pomagali rastlinam  prebroditi stres pri presajanju in njihovim koreninam čim hitrejšo razrast. Vrtnarije in vrtni centri so že polni sadik, zato jih kar posadite  nekaj tudi v rastlinjak. Ni boljšega, kakor sveža zelena ali peteršilj v dobri domači juhici.

Ne pozabite tudi na cvetlice in zelišča. So neobhodni del naravne zaščite vrtnin pred škodljivci in tudi boleznimi, tudi v rastlinjaku . posejte vsaj kapucinke, ognjič in žametnice. Vzgoja sadik zelišč je zelo zahtevna, mogoče je bolje, da se odločite za nabavo sadik. Lahko pa poskusite posejati vsaj baziliko in šetraj. Obe zelišči, pa tudi ognjič so svetlokalilke. To pomeni, da semena po setvi ne prekrivate z zemljo. Samo potisnete ga v zemljo, setev pa tudi vznika prekrijete s folijo, jaz vzamem folijo za živila. Zelišča in cvetlice boste kasneje posadili tako ob rastlinjak, kjer bodo vabile in hranile koristne žuželke. Prav tako pa bodo koristne na vrtu na prostem in v samem rastlinjaku.

Če imate radi rezano cvetje, posejte tudi vrtne astre, cinije, starodobne, a tako simpatične zajčke in še in še cvetlic lahko poleti krasi vaše gredice in vrtove. Veliko prej in bujneje bodo cvetele, če boste vzgojili sadike s koreninsko grudo in jih po prvem maju že posadili v toplo zemljo.

Miša PUŠENJAK

Ni komentarjev:

Objavite komentar