ponedeljek, 25. april 2016

Paradižnik in mraz

Pred nami so hladni dnevi

Že nekaj let se srečujemo s hitrim, toplim pričetkom pomladi. Marec in april sta zelo topla, potem pa zima še enkrat udari s svojim repom. Tudi letos je tako. Pred nami je nekaj hladnih dni in zelo mrzlih noči. Mnogi imajo plodovke že posajene tudi na prostem. V rastlinjakih  pa seveda plodovke rastejo že nekaj časa.

Kaj torej narediti?

Takoj, ko preberete te vrstice in upam, da jih boste prebrali pred tistimi res mrzlimi nočmi, plodovke, tudi če so še sadike, zalijte ali poškropite s pripravki, ki vsebujejo morske alge ali aminokisline. Ne mešati, izberite enega ali drugega. Trgovskih imen je več, pomembno je, da je pripravek čisti izvleček morskih alg ali samo aminokislinski pripravek, ne kombiniran z hranili. Posevke in sadike plodovk tudi v rastlinjaku  pokrijte čez noč seveda še z zimsko agrokopreno. Dobro bi bilo narediti še loke, znotraj lokov pa v kritičnih nočeh, ko bodo zunanje temperature pod 10 °C, zvečer še prižgati navadno svečo. Sveča neverjetno dobro ogreje prostor, le paziti je potrebno, da seveda ne povzročimo požara.

Kaj delamo v rastlinjakih  zdaj

Še vedno je ogrožen peteršilj, pa tudi pastinak, zelena in luštrek. Zdaj se že vidijo posledice delovanje zelenine muhe. Če opazite značilne poškodbe na listih, je nujno, da posevke poškropite. Žal lahko ekološki pripravek Neem azal uporabite samo za zaščito luštreka. Za ostale vrtnine pa med kupljenimi pripravki lahko uporabite le Neem tonik, ki ni tretiran kot sredstvo za varstvo rastlin  ampak kot pripravek, ki dviguje odpornost rastlin. V resnici pa gre za enako aktivno snov. Neem azal ima tridnevno karenco, čakalno dobo, svetujem, da se tega držite tudi pri uporabi Neem tonika.
Naravne pripravke uporabljamo vedno, brez izjeme zvečer, po sončnem zahodu, saj jih sonči žarki razgradijo in uničijo njihovo delovanje.

Doma lahko naredite pripravek iz listov rabarbare ali pelina. Pepel proti temu škodljivcu ne deluje, saj se zadržuje pretežno na listih rastlin, do tja pa vonj pepela ne seže.
Čebula ostaja še vedno pokrita, saj nevarnost napada zelenine muhe še ni minila.
V rastlinjakih  še vedno pridelujemo sadike, sejemo in presajamo mnoge vrtnine, še vedno nakaljujemo poleti cvetoče čebulnice in gomoljnice, dalije in kane, pa tudi gomoljne begonije. Tako bodo hitreje zacvetele, ko bo dovolj toplo, da jih posadimo na prosto.

OPOZARJAM VAS, ZA SAJENJE PLODOVK NA PROSTO JE ŠE VELIKO PREZGODAJ.

Kljub temu, da se obetajo hladnejši dnevi je nujno rastlinjake vsak dan odpirati in prezračiti. Dokler pa sije sonca, naj bodo vsaj malo odprti, saj pri temperaturah, višjih od 20 °C ne morete vzgojiti kvalitetnih sadik, tudi plodovk ne. Naj vas ne bo strah odpreti rastlinjak pred odhodom v službo. Odpremo obe strani, na obeh bokih. Če imate v njem tudi sadike plodovk, potem jih pokrijte z agrokopreno.

Vzgoja sadik:

Zdaj je še zadnji rok za setev za sadike kapusnic, posebej cvetače in brokolija, ki dobro uspevata samo v hladnejšem vremenu in kratkem dnevu. Poleti se nima smisla z njima ukvarjati. Vseeno pa ni odveč povedati, da so na vročino veliko bolj odporne cvetače, ki naredijo zelene (Romanesco in druge), vijolične ali rumene rože. Njihove sadike je nekoliko težje kupiti, brez težav pa si sadike teh pisanih sort vzgojite sami, saj se seme da kupiti tudi pri nas.
Šele zdaj sejemo kumare in bučke, pa tudi lubenice in melone za pridelavo na prostem.
Lahko posejete tudi seme visokega fižola, dolge vigne ali limskega fižola za vzgojo sadik za kasnejšo pridelavo na prostem. Dolga vigna in limski fižol bosta odlično uspevala tudi v rastlinjaku. V ratslinjak pa lahko posejete tudi direktno seme nizkega stročjega fižola.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno sejemo letne sorte solat. Sejemo jih direktno, sama sem sicer še vedno bolj pristaš vzgoje sadik s koreninsko grudo seveda. Spomladanske sorte so krhkolistne glavnate sorte Braziljanka in Bistra, seveda pa tudi Leda in Ljubljanska ledenka ter rozetasta Gentillina. Na trgu je letos verjetno prvič tudi seme nove slovenske sorte Belokriška. To je sorta za krajše in nekoliko hladnejše dneve, zato jo sejemo zdaj. Ima polzaprto glavo, kar pomeni veliko najbolj kvalitetnega, krhkega, rumeno zelenega listja in v sredini v rozeti trdo glavico. To je sorta, ki prihaja k nam iz primorske, kjer jo pridelujejo tudi čez zimo. Prihaja pa tudi čas za setev romanskih tipov solat. Pri nas lahko nabavimo seme dveh sort: zelene Corsica, ki je mnoge že navdušila ter rdečelistne Ovired. Med vrste solate posejte še mesečno redkvico ali navadno rukolo (Eruca sativa). Divja rukola namreč raste  dolgo časa in bo potem jemala prostor solati.

Ko smo že pri berivkah, lahko za poskus posejete še mešanico rastlin  za mlade liste (Baby leaf), v katerih najdemo še rukolo, blitvo in rdečo peso. Zelo zanimiv okus take berivke odlično dopolnijo jogurtovi prelivi. Je pa odlična za preganjanje spomladanske utrujenosti. Posejete jo lahko tudi v rastlinjake.

Zagotovo posejte tudi nekaj korenčka. Izberite predvsem zgodnje sorte (Pariški, Kuroda, Amsterdamsko), saj bodo pozne sorte kasneje našle prostor zunaj na prostem, gre za to, da imate čim prej prvi, sveži, mladi korenček. Prav tako posadite  še nekaj sadik peteršilja.
Presajamo sadike kapusnic, pora, peteršilja, blitve in letnih solat.
Tisti, ki imate radi nekaj drugega, lahko v rastlinjak posadite  tudi sadike arašidov, ki jih dobite v bolje založenih vrtnarijah.

Meni se zdi vedno uporabno, da se v rastlinjaku  posadit tudi blitva oz. mangold. Lahko jo sejemo direktno, še bolje in hitreje pa je, da posadite  sadike. Tudi jagode bodo v rastlinjaku  bolj zdrave. Ko jih sadite, razmislite, kam jih boste sadili čez dve leti, saj je potrebno jagode vsaki dve leti ponovno posaditi in to na drugo mesto.

Sajenje plodovk:

Seveda kljub hladni napovedi sadimo tudi paradižnik, predvsem pa bučke in kumare. V rastlinjaku potrebujejo več prostora. Kljub drugačnemu mnenju, moramo kolobariti tudi s paradižnikom. Svetujem, da paradižnik, paprika, jajčevec in tudi drugi, novejši razhudniki (perujsko, volčjo, andsko jagodo (jabolko) oz. Physalis peruviana, tomatillo oz. Physalis philadelphica in pepino (Solanum muricattum) rastejo samo na eni polovici rastlinjaka, na drugi pa čim več različnih vrtnin. Polovico z razhudniki tudi gnojimo in sicer spomladi  lahko uporabimo kupljena organska gnojila ali pa kompost. Z gnojem spomladi  ne gnojimo.

Paradižnik sadimo na razdaljo 50 cm med rastlinami in 100 cm med vrstami, papriko pa 50 x 70 cm, enako jajčevec. Da pa bo prostor dobro izkoriščen, med zdaj še majhne sadike posadite sadike solate.


Ob vrsti naj raste seveda bazilika, danes je na voljo veliko različnih vrst. Vseeno katero izberete, da bo le pomagala in varovala naše razhudnike pred težavami. Dobri sosedje paradižnika so še: Bob, bučke, cvetača, čebula, črna redkev, kolerabica, kumare, fižol, motovilec, radič, peteršilj, por, redkvica, redkev, solata, novozelandska špinača, špargelj, zelena, česen, hren, špinača, čebula, med zelišči pa poleg najbolj znane bazilike tudi borago meta, koper, kapucinke, drobnjak, ognjič, rožmarin, žajbelj, timijan in melisa. Slabo pa se paradižnik razume z  grahom, krompirjem, sladkim komarčkom, zeljem, jajčevcem, kumino, rdečo peso in pelinom. Mešani so tudi podatki, ali so dobri ali slabi sosedje sladka koruza, ohrovt, korenček, paprika, zato jih ne kombinirajte s paradižnikom.
Mnogi se boste zdaj vprašali, kako torej razhudnike dati skupaj na polovico rastlinjaka. Ker je težko opisati, naj vam narišem:

Pravilen način sajenja na levi strani, tako dobri in slabi sosedje nimajo velikega vpliva. 


Dobri sosedje paprike so:, jajčevec, okra, kolerabica, motovilec, redkvica, sladka koruza, solata, špargelj, zelena, rabarbara, kumare, česen, med zelišči pa drobnjak, bazilika, kapucinke in ognjič. Ne razume se dobro z bobom, fižolom, grahom, krompirjem, zeljem in ožepkom, prav tako pa niso dovolj natančni podatki o tem, ali se dobro razume s paradižnikom in jajčevcem.


Dobri sosedje kumar so: bob, čebula, drobnjak, fižol, grah, okra, motovilec, peteršilj, sladki komarček, sladka koruza, solata, zelena, zelje, česen, brokoli, cvetača, ohrovti, kolerabica, hren, korenček, rdeča pesa, črni koren, špinača, med zelišči pa sončnice, bazilika,kumina, koper, ognjič,  boreč, luštrek, meta. Ne kombiniramo pa jih z redkvice, redkvijo, krompirjem, majaronom, papriko, žajbljem, timijanom in paradižnikom.  

Pa še dobri sosedje bučk: bob, čebula, fižol, grah, paradižnik, sladka koruza, solata, sladki komarček, francoska špinača (vrtna loboda), špinača, zelišča meta, bazilika, borago, ognjič, kapucinke. Slabi prijatelji pa so kumare, krompir, žajbelj, timijan, vinska rutica, zaradi različnih podatkov pa tudi ne kombiniramo tudi z redkvico ali redkvijo.

Ko sejete in razmišljate o tem, kaj še posejati, ne pozabite tudi na cvetlice in zelišča. So neobhodni del naravne zaščite vrtnin pred škodljivci in tudi boleznimi, tudi v rastlinjaku. Posejte vsaj kapucinke, ognjič in žametnice. Vzgoja sadik zelišč je zelo zahtevna, mogoče je bolje, da se odločite za nabavo sadik. Lahko pa poskusite posejati vsaj baziliko in šetraj. Obe zelišči, pa tudi ognjič so svetlokalilke. To pomeni, da semena po setvi ne prekrivate z zemljo. Samo potisnete ga v zemljo, setev pa tudi vznika prekrijete s folijo, jaz vzamem folijo za živila. Zelišča in cvetlice boste kasneje posadili tako ob rastlinjak, kjer bodo vabile in hranile koristne žuželke. Prav tako pa bodo koristne na vrtu na prostem in v samem rastlinjaku.

Če imate radi rezano cvetje, posejte tudi vrtne astre, cinije, starodobne, a tako simpatične zajčke in še in še cvetlic lahko poleti krasi vaše gredice in vrtove. Veliko prej in bujneje bodo cvetele, če boste vzgojili sadike s koreninsko grudo in jih po prvem maju že posadili v toplo zemljo.

Miša PUŠENJAK

Ni komentarjev:

Objavite komentar