ponedeljek, 21. marec 2016

Rastlinjaki na vrtovih

Mnogi vrtičkarji že postajajo nestrpni in se jim vedno mudi z delom na vrtu. Prav zdaj prihaja najbolj kritičen čas, ko so dnevi topli in kar vabijo na vrt. Zato so mnogi prehitri, sejejo v prehladno zemljo, s tem pa rastlinam jemljejo njihovo naravno odpornost. Zgodi pa se tudi, da rastlinice sploh ne kalijo. Delo v rastlinjaku  pa se lahko prične že zelo zgodaj tudi v januarju. Prav tako pa je seveda rastlinjak rešitev za vse tiste, ki ocenjujete sezono po tem, koliko paradižnika ste pridelali.

Kdaj se rastlinjak«splača«

Sama menim, da ne smemo vedno vsega gledati samo preko denarja. Rastlinjak ni nič nenaravnega, kakor tudi kroži med nekaterimi slovenskimi ljubitelji zdrave hrane. Govorim seveda o rastlinjakih, v katerih pridelujemo vrtnine v zemlji. Vendar polagam vsem na srce še nekaj. Če se odločite za postavitev rastlinjaka, naj ne bo le ta postavljen samo zaradi paradižnika. Za postavitev rastlinjaka  se odločite tisti, ki bi želeli čim daljši kos leta jesti doma pridelano, zdravo in svežo zelenjavo. V rastlinjaku  plodovke zavzemajo samo del leta, zgodaj spomladi  in pozno jeseni lahko v njem pridelamo še veliko več. Za tiste, ki pa bi želeli reševati samo težave paradižnika pa naj povem, da paradižniku dokaj uspešno podaljša življenjsko dobo tudi samo streha nad rastlinami.

Torej postavitev rastlinjaka je smiselna prav vedno, kadar želimo čim več zelenjave pridelovati tudi izven sezone, v vremensko manj ugodnih razmerah in je smiselna veliko bolj, kakor zdaj tako popularne visoke grede.

Kako se lotiti postavitve rastlinjaka 

Najprej se je potrebno odločiti, ali bomo rastlinjak  postavljali sami, ali pa ga bomo kupili.
Naj najprej povem, da se postavitve v lastni režiji lotite samo izjemoma, saj vam kvaliteten rastlinjak prihrani kasneje veliko dela, denarja in tudi večji pridelek dosežemo samo v res kvalitetnem rastlinjaku. Ko govorim o kvalitetnem rastlinjaku, pa vas opozarjam tudi pred nizko cenovnimi variantami, ki se zdaj pojavljajo v vrtnih centrih.

Kaj je kvaliteten rastlinjak?

Opora, ogrodje naj bo trdno, čvrsto, zdrži naj močno tresenje, celo obešanje odraslega moškega. Potem ga ne bomo ob vsakem močnejšem vetru lovili oziroma iskali pri sosedih. Vemo, da je vetra v Sloveniji  veliko. Vedno več je tudi ekstremnih vremenskih pojavov, ki skoraj vedno pomenijo tudi izjemno močne sunke vetra. Poleg tega mora ogrodje zdržati tudi nekoliko več snežnih padavin, drugače se vam bo vsakih toliko let zgodilo, da boste pozimi kar nekaj noči dežurali in otresali sneg z rastlinjaka ali pa se vam bo podrl.
Če pa želite tako močan rastlinjak vrtičkarskih dimenzij postaviti v lastni režiji, običajno velik del svetlobe vzame ogrodje, saj v običajnih trgovinah ne najdemo ustrezno močnega okovja.
Rastlinjak smo postavili, kaj pa zdaj?

Za kaj vse lahko uporabljamo rastlinjak: 

1. Najpogosteje v njem res pridelujemo vrtnine in tudi cvetlice izven rastne sezone. Tako imamo lahko paradižnik, papriko, bučke in kumare prvi, pa tudi zadnji med sosedi, kar mnogim veliko pomeni.

2. Še bolj pomemben pa je za pozno jesensko in zgodnjo spomladansko zelenjavo. V njem zelo zgodaj pridelamo prvo solato, prvi motovilec, režemo rukolo, blitvo, peteršilj, mlado čebulo, poberemo prvi grah in še marsikaj boste z malo dobre volej odkrili tudi sami.

3. Mnogi spomladi potrebujejo kar veliko denarja, da nakupijo vse sadike, ki jih za svoj zelenjavni, predvsem pa okrasni vrt potrebujejo. Veliko ceneje je, da si sadike vzgojimo sami. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da vzgoja sadik potrebuje veliko znanja, če želimo, da bo naš vrt takšen,kot si želimo.

4. V rastlinjaku lahko prezimujemo tudi mnoge posodovke, za katere garaže in kleti niso najbolj idealna prezimovališča. Pod mizami lahko ustrezno zavarovane hranimo tudi gomolje poletnih čebulnic: dalij, kan in gladiol. V jeseni v rastlinjake prestavimo (presadimo z koreninami in vsem listjem) tudi endivijo, radič, kitajski kapus in zelje, tam te rastline praktično skladiščimo veliko dalj časa.

5. Tudi za sušenje doma pobranega semena, čebulnic in gomoljev, populjenega česna in čebule ter porezanih zelišč in dišavnic so idealni prostori pod mizami v rastlinjaku ali pa za ta namen zasenčimo del rastlinjaka.

6. Rastlinjak je uporaben tudi za nakaljevanje zgodnjega krompirja, dalij, gomoljih begonij in kan spomladi.

Kot vidite, je rastlinjak pripraven tudi na domačem vrtu in ni namenjen samo profesionalnim vrtnarjem. Z njim si lahko veliko pomagamo, če so nam naš vrt, zelenjava in cvetlice na njem nekaj več, kot le gola okolica hiše.

Kaj lahko že zdaj počnemo v rastlinjaku

Ker rastlinjak le redki ogrevajo, se bomo prvenstveno posvetili delu v neogrevanih prostorih. Trenutno v rastlinjakih  pridelujemo sadike, sejemo in presajamo mnoge vrtnine, lahko pa tudi Nakaljujemo krompir, dalije in kane.

Vzgoja sadik:

Sadike plodovk lahko vzgajamo samo v ogrevanih rastlinjakih. Drugače jih je bolje imeti na oknih ali v zimskih vrtovih. Lahko pa vzgajamo sadike kapusnic, pora, tudi čebule, špinače, blitve, rukole, solate, celo motovilec lahko pridelamo iz sadik. V tem trenutku je najbolj pomembno, da posejte prve kapusnice: zgodnje zelje, brokoli, cvetačo in predvsem nadzemno kolerabico. Če še niste, posejte tudi listnati peteršilj in predvsem listnato ali stebelno zeleno. Mnogi ti dve zeleni niti poznajo ne. Gomoljna zelena mora bit posejana že od januarja. Če imate na vrtu samo gomoljno zeleno, čez poletje pa seveda za juhe uporabljate njene liste, potem bodo gomolji veliko manjši. Listi so namreč tovarna hrane, listi pridelujejo hrano za polnjenje gomolja. Če liste trgamo, hrane ni, gomolji pa bodo manjši. Zato posadite  še nekaj listnate zelene. Stebelna zelena pa je odlična za poletne sveže sokove, pa tudi kot dodatek solatam, seveda pa tudi v juhah. Zato jo kar posejte. Še vedno ni prepozno tudi za setev paradižnika. Posejte pa tudi kumare in bučke, a samo toliko, kolikor jih boste posadili v rastlinjaku.


Rastlinjaki so sedaj že polni sadik, pa tudi zelenjava : solata, grah, bob,... že lepo raste.


Setve v rastlinjaku:

Vsekakor je nujno, da posejete (če že niste) bob in grah. Ker lahko v rastlinjak tudi posadite  nekaj krompirja za tisti najbolj zgoden, sladek mlad krompir, lahko bob posejete kar med vrste krompirja. Vendar ne v vsako vrsto ampak v vsako drugo vrsto, drugače si boste otežili nego krompirja in tudi izkop.

Seveda lahko posejete tudi letne sorte solat. Med vrste solate posejte še mesečno redkvico. Mogoče se boste odločili za pisane redkvice različnih barv. Zakaj pa ne bi bili malo drugačni, kakor vsako leto. Sejemo tudi rukolo. To je vrtnina zgodnje pomladi in kasneje jeseni. V poletni vročini ima veliko težav z škodljivci, zato se je do sitega najejte zdaj. Če ste že pojedli vse motovilec in ga imate res radi, ga lahko posejete še enkrat. Enako velja za špinačo. Posejte tudi nekaj korenčka. Izberite predvsem zgodnje sorte (Pariški, Kuroda, Amsterdamsko), saj bodo pozne sorte kasneje našle prostor zunaj na prostem. Gre za to, da imate čim prej prvi, sveži, mladi korenček. Enako velja tudi za peteršilj. Sadik korenastega peteršilja ne moremo vzgojiti, zato posejte manjši košček rastlinjaka z njim. Presajamo pa sadike kapusnic, čebule, pora, peteršilja, blitve in letnih solat.

Kot vidite, vas lahko rastlinjak že zelo zaposli. Še nekaj dni časa je za delo, saj po tradiciji za velikonočne praznike pustimo zemljo počivati.

Miša PUŠENJAK

Ni komentarjev:

Objavite komentar