torek, 29. marec 2016

Gnojenje v rastlinjaku

Žal se številni vrtičkarji šele ob sajenju plodovk spomnijo na gnojenje tal v rastlinjaku. Naj povem, da je tudi v rastlinjaku veliko bolje gnojiti v jeseni oz. zgodaj pozimi, torej po spravilu pridelka. To velja seveda, če gnojimo z organskimi gnojili. Za pravilno gnojenje je nujno, v rastlinjakih  še bolj, kakor  na prostem, da poznamo, kako je zemlja založena s hranili. Zaradi pred vremenskimi pogoji zaščitenega prostora, se v rastlinjaku veliko manj hranil spere, prav tako pa zaradi ugodne vlage in toplote poteka mineralizacija, torej razpad humusa ves čas. To pa pomeni, da imajo rastline hranila iz organske mase (humusa) ves čas na razpolago. Pomeni pa tudi, da je hranil veliko. Pretiravanje z gnojenjem lahko zelo hitro pripelje v pregnojenost tal, kasneje pa celo v zasoljenost tal, ko pa vrtnine ne uspevajo več. Za pravilno gnojenje je nujno narediti analizo tal. Analizo tal naredimo vedno po spravilu pridelka in pred gnojenjem. Torej tisti, ki ste že v jeseni gnojili ali pa ste bili preveč pridni že spomladi, morate počakati na konec sezone.

Analiza tal

Da bo analiza pravilno pokazala stanje hranil v vaših tleh, moramo pravilno vzeti vzorec. Najlažje to naredimo s sondami, ki si jih lahko sposodimo v laboratorijih za analizo tal. Lahko pa za silo uporabimo tudi lopato za prekopavanje. Najbolj primerna je tista štirikotna. Tako vzamemo vzorec enakomerno, po vsej globini. Najprej z lopato naredimo luknjo, nato pa po ravnem robu le te odrežemo enako debel kos zemlje, ki ga damo v vedro ali drugo posodo. Na njivi vzamemo vsaj 15, na večji pa 20 takih vzorčkov. Izogibamo se robovom njive. Zemljo v vedru nato zdrobimo in zelo dobro pomešamo, nato pa približno 1 kg damo v vrečko, ki jo opremimo z našimi podatki.
Analizo tal delajo v mnogih laboratorijih Kmetijsko-gozdarskih zavodov, lahko jo nesete na svetovalno službo v vaši bližini. Analize tal opravljajo tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Za pridelavo vrtnin in strokoven gnojilni nasvet je vsaj meni zelo pomembna tudi organska snov v zemlji, ki pa ne sodi v osnovno analizo. Zato ob oddaji vzorca zaprosite še za analizo vsebnosti organske snovi oz. humusa v tleh.



Rezultati analize

Po navadi pa si mnogi z rezultati analize nimajo kaj početi, razlage zraven pa ne dobijo. Nekateri laboratoriji nam vsaj pomagajo in rezultate označijo z črkami. Tako si je lažje predstavljati, kako so tla založena s posameznimi hranili. Seveda pa je potem potrebno še vedeti, kako se posamezna hranila v tleh obnašajo in kako vplivajo na rastline. Vedno pa se je potrebno zavedati, da je za rastline slabše in imajo več težav, če je vsebnost hranil previsoka. V tem primeru prihaja do neravnovesja v prehrani rastlin, posledično pa običajno do številnih fiziološki motenj. Zaradi teh pa so rastline  bolj občutljive tudi na bolezni pa tudi škodljivci jih raje napadajo. Kar se tiče vsebnosti hranil v tleh velja, da premalo hranila pomeni le nekoliko nižji pridelek, preveč hranil pa pogosto velike težave, posebej če je preveč samo enega hranila.

Če imajo rezultate analize označene s črko, si jih lahko razložite tudi sami. Uporabljene črke so od A do E. Pri tem srednja črka C pomeni tisto založenost tal s posameznim hranilom, ki bi si jo želeli. Potem veljajo pravila za gnojenje s hlevskim gnojem in tisti priporočeni odmerki gnojil. Če so črke manjše (A ali B) je hranil v tleh premalo in je potrebno s tistim hranilom gnojiti nekoliko bolj (običajno je v tleh premalo kalija, ta je v gnojilih označen s črko K). Če sta pa ob posamezni vsebnosti hranila zapisana črka D ali E, potem je hranila preveč. Če je zapisana črka E, potem vsaj leto ali dve ne gnojimo, v nadaljevanju pa nekaj letu uporabimo polovico manj gnojil, ki smo jih uporabljali doslej. Gnojimo samo najbolj požrešnim vrtninam. Tudi ob črki D občutno zmanjšamo količino uporabljenega hlevskega gnoja ali drugih organskih gnojil. Če je v presežki samo eno hranilo, potem je potrebno drugega vendarle dodajati, poiskati pa je potrebno v ekološkem kmetijstvu dovoljena gnojila. Na srečo je teh v Sloveniji  vedno več.

Stvari se zapletejo, če nam v pomoč laboratorij ob rezultatih teh črk ne zapiše. Potem je razlaga le teh v naslednjih dveh tabelah:

Mejne vrednosti za fosfor po Al metodi analize tal
mg P2O5/100 gr tal Oznaka založenosti opomba
0 - 6 A zelo slaba založenost
6 -11 B slaba preskrbljenost
12 – 25 C primerna založenost
26 – 40 D Čezmerna založenost
Nad 40 E ekstremna založenost


Mejne vrednosti za kalij po Al metodi analize tal
mg K2O/100 gr tal
Oznaka založenosti opomba
Lahka tla Srednje težka tla Težka tla
0 - 8 0 – 12 0 -14 A zelo slaba založenost
9 -15 13 – 19 15 – 22 B slaba preskrbljenost
16 – 25 20 – 30 23 – 33 C primerna založenost
26 – 35 31 – 40 34 – 45 D Čezmerna založenost
Nad 35 Nad 40 Nad 46 E ekstremna založenost


Kot vidite, je za idealno založenost pomembno vedeti  tudi, s kakšnimi tlemi imamo opravka.

Nasvet z gnojenje

Vsako leto pognojimo samo polovico rastlinjaka, če gnojimo z organskimi gnojili seveda. V rastlinjaku  prav tako ali pa še bolj upoštevamo osnovna pravila kolobarja. Zato na prvi polovici vsako leto posadimo razhudnike (paradižnik, paprika, jajčevec, pepino, liči, krompir…), na drugem pa preostale vrtnine, tiste, ki ste si jih sami zaželeli.
Kot osnovno gnojenje, torej gnojenje pred presajanjem oz. setvijo vrtnin, najpogosteje uporabljate hlevski gnoj, kompost ali kupljena organska gnojila, brikete. Spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem, preostanejo torej kompost, ki ga najbolj priporočam in seveda kupljena organska gnojila.
Nasvet: odločite se, katero gnojilo boste uporabljali. Ne kombinirati in mešati gnojil, da bo bolje raslo. Najpogosteje vrtičkarji dodajo gnoju ali kompostu še nekaj briketov (kupljenih organskih gnojil), ki jim iz neznanega razloga bolj zaupajo. Teh nekaj briketov je kar veliko hranil.

Navodila, ki jih bom zapisala, veljajo, če je analiza tal pokazala primerno (C) založenost tal s hranili.

1. Vsako leto pognojite tisto polovico rastlinjaka, na kateri rastejo razhudniki. Potrebujete samo 20–25 l hlevskega, konjskega ali svinjskega gnoja za 10 m2. Gnoj perutnine, zajcev ali drobnice je vsaj štirikrat bolj založen s hranili, zato ga damo štirikrat manj. To je zelo malo, zato so vrtnarske površine tako pogosto pregnojene. To navodilo si shranite za jesen. Gnojenje spomladi  bi zagotovo povzročilo velike težave koreninam vaših rastlin.
Če ste se odločili za uporabo komposta, ga zadelate v tla 80–100 l/10 m2.

Druge polovice rastlinjaka z gnojem ne gnojimo, lahko pa uporabite domači kompost do 50 l/10 m2 ali pa polovični odmerek kupljenih briketiranih organskih gnojil. Če ste se odločili za kupljena organska gnojila, jih uporabite spomladi, držite se navodil na embalaži. Količina je odvisna od rastlin, ki jih boste tam pridelali, držati se je treba navodil. V naslednjem letu v kolobarju zamenjamo rastline na polovicah rastlinjaka in tako izmenično tudi gnojimo.

V primeru prezaloženosti tal s posamičnimi hranili znižamo priporočene količine na polovico, dodamo pa mineralni kalij ali fosfor, gnojilo, ki ga po analizi manjka. Če hranil po analizi manjka, ni treba povečati količin gnojenja, povečamo pa dognojevanje poleti.
Med mineralnimi kalijevimi gnojili vedno in brez izjeme izberemo kalij v sulfatni obliki: torej kalijev sulfat. Kalijeva sol (kalij v obliki kalijevega klorida) lahko v rastlinjakih  dolgoročna naredi veliko škode, saj vrtnine klora ne uporabljajo kot hranila, ima negativen vpliv na mikroorganizme v tleh, prav tako pa lahko večja koncentracija negativno vpliva tudi na korenine vrtnin. Ker v rastlinjakih  ne prihajaj do spiranja se v nekaj letih samo zaradi uporabe kloridov lahko prične veliko težav z vrtninami.

V rastlinjaku lahko gnojimo tudi z ovčjo volno (dlako seveda). Na površino gredic celega rastlinjaka naložimo približno 20 cm debelo plast volne. Volne nikoli ne zadelamo globoko v tla, samo premešamo v zgornjo deset centimetrsko plast zemlje tako, da bo do nje prišel zrak. Volna da rastlinam veliko hranil, v avgustu pa jih je treba dognojevati.

Uporabimo lahko tekoča organska gnojila, ki jih dobite v trgovini, lahko namakate koprive, priporočljivo v kombinaciji z gabezom, lahko namakate tudi ne povsem preperel kompost. Za namakanje koprive in komposta velja, da vedro do tretjine napolnimo z rastlinskimi deli ali kompostom, vse skupaj pa nekoliko natlačimo. Prelijemo do vrha vedra z vodo in pustimo stati do dva dni. Odcedimo in s tekočino zalijemo plodovke v rastlinjaku.

Namesto zalivanja lahko kot gnojenje z organskimi gnojili uporabite tudi sveže pokošene zelene rastline kot zastirko. V sokovih, ki še iztekajo iz pokošenih rastlinskih delov, je tudi nekaj hranil. Tako zastirko naložimo vedno na tanko in med tednom razpade, zato jo redno tedensko obnavljamo.
Rastlinske zastirke so posebej priporočljive, če se za osnovno gnojenje uporabljajo kupljena, briketirana organska gnojila.

pH tal

Je še zadnje element osnovne analize tal. Marsikdo podcenjuje pomen kislosti oz. bazičnosti tal. Rastline so dokaj zahtevne glede tega, po drugi strani pa je pri previsokem ali prenizkem pHju moten tudi sprejem hranil v rastline. Pri vrednosti pH nad 7 so namreč nekatera hranila rastlinam zelo slabo dostopna. Čeprav nam analiza tal kaže, da jih je v tleh dovolj, jih rastline ne dobijo. To je posebej značilno za fosfor in bor, zmanjšuje se tudi dostopnost kalija in bakra, podobno pa velja za dostopnost hranil pri nizkih vrednostih pH.

Tako se še dodatno zapletemo v povečane vsebnosti hranil v tleh. Z apnenjem izboljšujemo prekisla tla, oziroma dvigujemo pH tal. če pa je pH že previsok, v nobenem primeru ne smemo apniti, kljub temu, da apno izboljšuje tudi nekatere druge parametre tal. Te izboljšujemo na drug način.
Območje pH, v katerem najbolje uspevajo vrtnine, je od 6 – 7. Kar je nad 7, označuje bazična tla, apnenje je prepovedano, svetujem pa letno dodajanje kisle šote kot organsko snov v tla ali  v kompost. Če je pH tal pod 6, pa je ukrep zelo enostaven, v jeseni, po spravilu pridelka apnimo.

V spodnji tabeli pa si lahko ogledate idealen pH za posamezne vrtnine.
Vrtnina
Idealen pH
5 – 5,5 5,5 - 6 6 – 6,5 6,5 - 7 7 – 7,5
Paradižnik
J
J
J
J

Fižol

J
J
J

Redkvica in redkev

J
J
J

Špinača

J
J
J

Kumare

J
J
J

Buče

J
J
J

Kolerabica

J
J
J

Ohrovt

J
J
J

Rabarbara

J
J
J

Grah


J
J

Solata


J
J

Endivija, radič


J
J

Brstični ohrovt


J
J

Črni koren


J
J
J
Korenček


J
J
J
Peteršilj


J
J
J
Zelena


J
J
J
Por


J
J
J
Cvetača



J
J
Zelje



J
J
Čebula



J
J
Rdeča pesa



J
J


ph tal na vrtovih je zaradi pogoste uporabe komposta in hlevskega gnoja običajno visok, zato apnimo le, če nam analiza tal pokaže, da je pH previsok.


Kaj lahko že zdaj počnemo v rastlinjaku 

Trenutno v rastlinjakih  pridelujemo sadike, sejemo in presajamo mnoge vrtnine, lahko pa tudi Nakaljujemo krompir, dalije in kane, pa tudi gomoljne begonije. Čebulnice nakalimo tako, da jih plitvo posaidmo v zemljo tako, da vidimo gomolje, čebule, korenine iz zemlje. Posadimo jih torej plitvo. Namesto zemlje lahko uporabite tudi pesek ali žagovino. Tako boste konec aprila na prosto posadili še lepo olistane gomolje, korenine, te bodo hitreje in lepše zacvetele.

Vzgoja sadik:

Sadike plodovk še vedno lahko vzgajamo samo v ogrevanih rastlinjakih. Drugače jih je bolje imeti na oknih ali v zimskih vrtovih. Če pade temperatura čez noč pod 10 °C, kar pa se bo dogajalo še kar nekaj časa, boste izgubili prve plodove paradižnika, paprike in jajčevca. Mnogi to zanemarjate, a zakaj potem sejete tako zgodaj? Potem bi lahko plodovke komaj zdaj posejali in v aprilu prestavili v neogrevane rastlinjake.

Lahko pa vzgajamo sadike kapusnic, pora, tudi čebule, špinače, blitve, rukole, solate. V tem trenutku je najbolj pomembno, da posejte prve kapusnice: zgodnje zelje, brokoli, cvetačo in predvsem nadzemno kolerabico.

Peteršilj lahko že sejemo kar direktno, posadimo pa tudi nekaj že vzgojenih sadik, zato ga za sadike ne sejemo več. Kar pa ne pomeni, da je prepozno. Še vedno je bolje, da ga posejete za sadike, kakor  prehitro posejte na prosto.

Še vedno ni prepozno tudi za setev paradižnika. Posejte pa tudi kumare in bučke, a samo toliko, kolikor jih boste posadili v rastlinjaku.

Posejete pa lahko že prvi nizek, stročji fižol za sadike. Ja tudi to se da. V lonček premera 5 cm posejete 3 semenke, do vznika pa naj bodo na toplem, v vašem stanovanju. Takoj, ko opazite pokanje zemlje, pa naj gredo lepo na svetlo, v rastlinjak. Vendar jih, če bodo nočne napovedi temperatur nizke, pokrijte še z agrokopreno. Ta fižol boste lahko sadili kasneje v rastlinjak, tudi med kumare, bučke ali kapusnice, ali pa tudi na prosto, če bo vreme dopuščalo. Visokega fižola še ne sejemo.

Setve v rastlinjaku:

Za setve boba in graha je zdaj že prepozno. Še vedno pa sejemo letne sorte solat. Med vrste solate posejte še mesečno redkvico. Sejemo tudi rukolo. To je vrtnina zgodnje pomladi in kasneje jeseni. V poletni vročini ima veliko težav z škodljivci, zato se je do sitega najejte zdaj. Posejte tudi nekaj korenčka. Izberite predvsem zgodnje sorte (Pariški, Kuroda, Amsterdamsko), saj bodo pozne sorte kasneje našle prostor zunaj na prostem, gre za to, da imate čim prej prvi, sveži, mladi korenček. Prav tako posadite  še nekaj sadik peteršilja.

Presajamo pa sadike kapusnic, čebule, pora, peteršilja, blitve in letnih solat. Za setev peteršilja in zelene pa je že skoraj prepozno. Vendar so vrtni centri že polni sadik, zato jih kar posadite  nekaj tudi v rastlinjak. Ni boljšega, kakor sveža zelena ali peteršilj v dobri domači juhici.
Kot vidite, vas lahko rastlinjak že zelo zaposli. Še nekaj dni časa je za delo, saj po tradiciji za velikonočne praznike pustimo zemljo počivati.

Miša PUŠENJAK


Ni komentarjev:

Objavite komentar