torek, 23. april 2013

Prve setve v rastlinjak


V drugi polovici marca, ko je bilo zunaj še vse belo, smo stopili v akcijo. Dovolj je bilo zime, če pomlad noče sama k nam, si jo bomo pa ustvarili. V rastlinjaku je bilo na srečo to mogoče. Glava družine je poskrbel za nov namakalni sistem in kalorifer, ki bo temperature v rastlinjaku držal na zgodnjepomladanskem nivoju. Mati je prebrskala škatlo s semeni, poiskala vsa domača semena in se z vrtnarskim orodjem zapodila v rastlinjak. Letos je bilo moje delo še najlažje: poskrbi za fotke!



Potem pa smo čakali in hodili opazovat vsak dan. »A je že kaj zunaj?« »A zagotovo nisi pozabil vklopiti kaloriferja?« »Koliko stopinj je bilo zjutraj zunaj? Minus 2?? Kaj pa v rastlinjaku?«


Potem se je pa začelo. Najprej je vzklila solata. Čisto majceni lističi so se razprli, pa smo si jih vsi ogledovali kot največje čudo. Seveda, ko pa je bilo zunaj še skoraj pol metra snega. Počasi se je zbudilo tudi nekaj prezimljenih sadik zimske solate, pa vzklila je špinača... A vse je raslo tako počasi. In potem je prišla pomlad. 10 toplih dni je poskrbelo, da rastlinjak že daje sadove.
Regrata smo se prenajedli, zdaj na mizi kraljuje berivka. Posejali smo več različnih sort: rdečo romansko, zeleno romansko, gentillino, lollo biondo in rosso ter dve domači brezimenski sorti. Vmes pa obvezno redkvice. Ponavadi vse solate sejemo precej gosto in jih sprva redčimo ter uporabljamo kot berivko ne glede na sorto. Ko je dovolj velika, jo nekaj razsadimo, tudi na njivo, da lahko tvori glavice ali rozete. Najdlje v poletje se ohrani zelena romanska solata. Potem pa pride na vrsto endivija in tržaški solatnik. Lepo pa uspeva tudi neznana domača sorta zimske solate, ki smo jo v jeseni jedli kot berivko, sadike, ki so prezimile, pa že začenjajo tvoriti rahle glavice.





Špinačo imamo vsi zelo radi, a zaradi vse krajših pomladi in vse bolj sušnih poletij na njivi ni nikoli prav dobro uspevala. V rastlinjaku pa je bila lani krasna. Letos smo ji namenili več prostora. Včasih smo sejali sorto Matador, a bolje se obnese novi hibrid Previa, ki hitreje kali, hitro naredi večje liste, ki ostanejo krhki in nežni, čeprav so veliki kot dlan. Če se pri nabiranju potrudiš in previdno obereš le večje liste, srček pa pustiš nedotaknjen, lahko špinačo obereš 3 - 4 x. Tale lepotica bo najprej končala v solati.



Lansko leto smo prvič sploh sadili sladkorni grah. Se še spomnite, kako nam je zrasel do vrha rastlinjaka, se pobesil navzdol in na koncu tvoril nepregledno džunglo? Letos bo kraljeval na njivi, tam ga ne bo nič oviralo. V rastlinjaku pa smo posadili nekaj Malega provansalca, sorto nizkega zgodnjega graha. Po začetnem napadu polžev je zdaj že pravi gospod. Zraven graha pa uspeva nekaj rastlinic boba.




Pa to še ni vse. V enem koncu je prezimilo nekaj lanskih sadik peteršilja, ki jih že obtrgujemo, na drugem koncu že rastejo letošnje sadike majarona in peteršilja. Vzklil je tudi zgodnji korenček, sorta Pariški. Počasi se na svetlobo prebija nizki zgodnji fižol, v enem kotu rastejo sadike nadzemne kolerabice. In kot vsako leto, tudi letos nekaj samoselcev: boreč, koprc, kamilice...



In če zdaj, ko se je druga sezona vrtnarjenja v rastlinjaku že dobro začela, povlečem končno črto pod prvo sezono, naj povem: v rastlinjaku je bilo vedno nekaj svežega za na mizo ali lonec od začetka aprila 2012, ko smo začeli pobirati prvo berivko, pa do začetka februarja 2013, ko smo pobrali zadnje rozetke motovilca in glavice radiča. Lani smo v rastlinjaku pridelali zgodnji krompir, ogromno solate, začimbnice, sladkorni grah, paradižnike, paprike, rukolo, nadzemne kolerabice, mlado čebulo, zgodnji korenček, jajčevce, listnati ohrovt, brstični ohrovt, radič in endivijo, špinačo, blitvo, v njem sem vzgojila ogromno sadik paradižnika, paprik, kapusnic, domačih začimbnic, solate, pa še kaj sem verjetno pozabila. Postavitev rastlinjaka je bila ena od boljših družinskih odločitev!

Ni komentarjev:

Objavite komentar