sreda, 13. junij 2012

Po treh mesecih uporabe rastlinjaka Schwarzmann

Zdaj je minilo tri mesece, od kar stoji naš rastlinjak Schwarzmann. Če se spomnite, smo začeli vrtnariti v njem brez predhodnega znanja o rastlinjakih. Nekaj smo se že naučili. Pa tudi pridelke že pridno pobiramo. Koper se na našem vrtu zaseje kar sam. Liste uporabljamo kot svežo začimbo, kobule še zelenih semen dodajamo kumaricam ob vlaganju, zrela semena pa posušimo in uporabljamo za čaj, saj malo spominja na janež. Letos ga je polno tudi znotraj rastlinjaka. Vendar je vsaj pol metra višji kot lani! Tale na sliki ima okrog 160 cm.


Peteršilj je vsaj v naši kuhinji najbolj pogosto uporabljena začimba. Lepo uspeva, zato že nekaj časa ni več potrebe po suhem ali kupljenem. Je pa velika razlika med običajnim listnatim in kodrolistnim. Prvi je vzklil iz domačega semena, seme drugega pa sem kupila. Že kalil je veliko slabše in tudi zdaj se le počasi postavlja ob bok svojemu “ravnemu” bratcu. Lahko pa, da s krompirjem nista ravno najboljša soseda. Tam, kjer je zdaj gola zemlja, je še do včeraj rastel kifeljčar. (Če že vprašate, da, odličen je bil!) Vendar ga drugo leto ne bo. Res pa je, da nam je pozebel in da tako ni bil nič bolj zgodenj kot tisti na njivi. Že jutri bom na njegovo mesto zasadila sadike romanesca, zelene cvetače, in brstičnega ohrovta.


Na mestu špinače, ki je že nekaj časa ni več, pa raste posebno zelo pozno zelje, ki baje odlično prezimi kar v zemlji. No, bolj počaka na uporabo. Sorta žal neznana, sadike pa darilo prijazne sovaščanke.


Naš največji uspeh in hkrati napaka pa je sladkorni grah. Napaka je, ker smo ga sadili čisto pregosto (kdo pa je vedel, da se bo tako razrastel?!) in ker smo ga pošteno podcenili in mu nismo takoj postavili opore. Zdaj je na tisti gredici prava zmešnjava, rastline bolj životarijo, potegnile pa so se krepko pod strop rastlinjaka. Ampak okus! In rodnost! In cvetovi! Čudovito cveti, v krasni rožnati barvi, ki se, ko se cvetovi starajo, preliva v modro. Potem pa zrastejo dolgi in krhki stroki, sladki bolj kot letošnje jagode, sočni in odlični kar surovi. Ali na hitro blanširani in preliti z oljčnim oljem. In kljub temu, da nimajo najboljših pogojev, ga jemo vsak dan. Ker tako hitro zrastejo novi stroki.

     

Čeprav pravijo, da paprika in paradižnik nista dobra soseda, pa mi nimamo teh izkušenj. Tudi letošnje paprike so krasne, temno zelene in bogate s cvetovi. Vročina jim ustreza. Tudi v teh deževnih dneh so temperature v rastlinjaku precej visoke. Letos imamo kar precej različnih sort paprik, vendar bomo o njih kaj več rekli, ko bodo zorele.

Paradižnikom, tako kot paprikam, rastlinjak zelo odgovarja. Rastejo tako hitro, da jih skoraj lahko gledaš. So vsaj 30 cm višji, kot tisti na prostem, bogato razvejani z veliki, temnozelenimi listi. Nekateri že sramežljivo kažejo prve plodove. Bolje kot tisti na njivi se imajo tudi paradižniki češnjevci, čeprav ne rastejo v rastlinjaku, temveč le ob njem, v njegovem zavetju.

     


Odlično dela tudi zgodnje zelje, že nakazuje glavo. Ob njem raste tudi rukola, ki sem jo kmalu na začetku označila kot naš prvi neuspeh. Wrong! Res, da jo še vedno malicajo tudi bolhači, a se je vseeno čudovito razrastla, sploh nam ne uspeva, da bi jo dovolj hitro rezali. Nekatere rastlinice so tudi zacvetele. Pričakujem, da se bo drugo leto znašla na seznamu “samoselcev”.

    

Odlično dela tudi blitva, več sadik smo že prenesli na njivo, v tejle zmešnjavi na sliki pa je še vedno 4 ali 5 sadik. Če dobro pogledate, boste opazili, da tukaj rastejo srebrnolistni mangold, rdečestebela blitva in rumenostebelna blitva. Vse za pisan krožnik.


Poznate toskanski listnati ohrovt? Tale na sliki je še precej mlad, letos sem kapusnice sejala zelo pozno, namenoma, a sem se odločila, da bom naslednjič vseeno zgodnejša. A sadike bodo hitro nadoknadile in temu lepotcu bom prve liste potrgala že čez dobrih 14 dni.


Sezona krhke solate se (vsaj v rastlinjaku) počasi zaključuje. Takole smo že nasadili sadike (domače, seveda!) endivije. Na korenček smo za nekaj časa kar pozabili. Saj smo ga opleli in mu razrahljali tla, a šele prejšnji teden smo izpulili prvega. In glej ga zlomka, pariški korenček je že tako velik!


Prve pridelke pobiramo že tudi z njive, zato se trenutno lahko zdi, da je rastlinjak kar odveč. Vendar bo tako le kratko obdobje. Kar slutim, da bomo prve zrele, domače, slastne paradižnike utrgali v rastlinjaku vsaj 14 dni pred tistimi na njivi. Pa o paradižnikih več naslednjič.

Ni komentarjev:

Objavite komentar