petek, 22. junij 2012

Naravni pripravki

Kljub vsej skrbi, dobri zemlji, ljubeči vzgoji in nenehnem opazovanju in cartanju naših rastlin (hej, smo le vrtičkarji in za vsako rastlino posebej vemo, kje in kako raste!) pride dan, ko opazimo, da z njimi pa ni vse tako, kot bi moralo biti. In kaj tedaj? Tudi rastlinjak Schwarzmann ne nudi popolne zaščite pred škodljivci in boleznimi. Z malo zdrave pameti in osnovnošolskega znanja o biologiji lahko nekaj stvari diagnosticiramo sami.

Tole jasno kaže na to, da tile dve rastlini pač nista najboljša soseda. Kaj je storila rukola jajčevcu, ne vem, vem pa, da bosta drugo leto na ločenih gredicah. Letos pa bo, kar bo. Seveda obstajajo tabele, ki označujejo dobre in slabe sosede pri povrtninah, med seboj se razlikujejo, zato jih jemljite z zdravo mero skepse. A tale kombinacija gre vseeno v zapisnik kot neprimerna. Rukolo krotimo s stalnim obrezovanjem, jajčevec pa večkrat dodatno spodbujamo z namočenimi koprivami. Koprive so znane skoraj vsem vrtičkarjem. Seveda govorim o pravih koprivah, tistih pekočih.


Mlade vršičke pripravite zase, kot špinačo ali juho. Teh je za naše rastlinice skoraj škoda. Preostanek namočite v vodo in postavite nekam v senco. Po 24 urah del odvzemite in uporabite kot sredstvo proti ušem. Pri nas to razredčimo z vodo v razmerju 1:1 in razpršimo po vrtnicah, bobu in fižolu. Deluje preventivno in ko uši še ni veliko. Če pa koprive namakate dlje časa, lahko tudi nekaj dni, pa nastane krasno naravno gnojilo, bogato z dušikom. Tako gnojilo prvič okusijo moje sadike (seveda ustrezno razredčeno, vsaj v razmerju 1:10, lahko pa še malo bolj), ko so še v lončkih. Kasneje pa pripravek uporabim na vseh povrtninah, ki same pokažejo, da jim primanjkuje hranil. To na rastlini največkrat opazimo tako, da začnejo rumeneti spodnji, starejši listi, medtem ko so novi listi še vedno zeleni, brez vidnih sprememb. Rastlina namreč vsa razpoložljiva hranila namenja mlajšim listom.




Včasih uši spregledamo in se nam močno razmnožijo, dobimo sadiko, ki je že ušiva, ali pa koprive preprosto zatajijo. Takrat se čudovito obnese milnica. V 1 l vode stresemo zravnano jušno žlico drobno nastrganega mila. Najbolje je, da izberete ekološko ali vsaj otroško milo, ki ima najmanj dodatkov v obliki barvil in parfumov (v takih dodatkih se največkrat skrivajo težke kovine). Dodate še 2 jušni žlici jedilnega olja (ta skrbi za oprijem milnice na rastlino) in dobro pretresete. Poškropite po napadenih rastlinah tri večere zapored. Vsak večer pred škropljenjem mrtve uši še fizično odstranimo, najbolje kar z roko. Če ta pripravek uporabljate na rastlinah, ko so že primerne za uporabo, npr. na zeliščih in bi jih radi takoj uporabili, zelišča le dobro operete z vodo. Torej praktično brez karence!


Najboljše preventivno zaščito proti glivnim obolenjem pa ponuja preprost in povsem ekološki fungicid iz sode bikarbone. Uporabljamo ga na plodovkah, predvsem paradižniku, paprikah, kumarah, bučkah, melonah... V 1L vode zamešamo polno čajno žličko sode bikarbone, čajno žličko nastrganega mila in jušno žlico jedilnega olja. Dobro pretresemo, da se milo raztopi. Plodovke poškropimo pred dežjem, tako, da se fungicid na rastlini posuši, preden ga sperejo padavine. V zadnjem deževem obdobju, ki se je tako dolgo vleklo, sem paradižnike poškropila kar 3x. Isto kuro sem privoščila tudi paradižnikom v rastlinjaku, kjer sicer ni problem dež, pač pa visoka vlaga v dopoldanskem času in konstantne visoke temperature. Idealno za razvoj bolezni! In lahko se pohvalim, da trenutno se vse plodovke odlično držijo.


V deževnem času se vrtičkarji največkrat pritožujejo nad polži. S španskimi lazarji, tistimi rdečimi stvori najhitreje obračunajo tisti, ki jih imajo za delikateso. To so ježi in krastače. Prvi sicer na naš vrt zaidejo bolj redko, krastače pa pri nas kar domujejo. Skrivajo se v senci pod zloženimi hlodi ob kompostniku in ob zaraščeni vrtni ograji, kjer je ves čas vlažno. Velikega vrtnega polža pa ne zatiramo. Je v Sloveniji le zavarovana z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, zato ga le prenesemo na rob parcele. Tudi sicer ni preveč hiter pri hranjenju in na naših vrtovih povzroča le majhen delež škode.

 

Obeta se lepše vreme za naše vrtičke in rastlinjake, tudi čas bogatih pridelkov je že za vogalom. Še malo, pa se bodo začeli rdečiti tudi paradižniki.

Ni komentarjev:

Objavite komentar