petek, 01. junij 2012

Ja ka pa te ti tu delaš?

Ko se odločaš za rastlinjak, najprej določiš prostor, kjer bo stal. Če se odločiš za zelenico ali celo travnik, se verjetno kasneje, ko rastlinjak že stoji, nekaj časa bolj intenzivno bojuješ s pleveli. Mi smo ga postavili na vrtiček, kjer je bila zemlja v jeseni že pripravljena za nove zasaditve. In zdaj, ko rastlinjak nekaj časa stoji, glavne posevke že nekaj časa uživamo, »prijetni pleveli«, ki jih nismo imeli časa populiti, pa so se izkazali za vse kaj drugega kot plevel. Ves čas se trudim prepoznavat rastlinice, ki rastejo ob naših glavnih posevkih. Kajti v ugodnih pogojih rastlinjaka neprestano kalijo semena, ki so jih odvrgle lanske povrtnine. In nekatere rastlinice, ki so ušle pridni roki naše mame, ter tiste, ki smo ji prepoznali že majhne, so zdaj dobrodošla, a neplanirana pridobitev našega rastlinjaka. Takole se je razbohotila boraga, nekateri ji rečejo tudi boreč. Cvetela bo celo poletje tja do jeseni in njeni modri cvetovi imajo okus po kumaricah. Krasen okras skledi solate!


Takole je na plano prikukal nadvse dobrodošel ognjič. Poleg tega, da je zdravilen in da mazila iz cvetov blagodejno vplivajo na kožo, tudi smrdi polžem. No, pri nas imamo proti slinarjem drugo orožje – krastače.


Še ena druga rožica je nenapovedano pokukala na plano in se zdaj lepo razrašča. Kapucinka. Njeni cvetovi imajo rahlo pekoč okus, kot dobra redkvica. Mlade liste nekateri pripravljajo kot špinačo. Mi jo pustimo, da prekrije tla in tako preprečuje preveliko izhlapevanje vode. Zdaj še ne cveti, a bo vsak čas.


Dobrodošla so tudi zelišča. Naš rastlinjak je preplavljen s tremi, kamilico, šetrajem in janežem. Kamilico sproti obiramo, še vedno prisegamo na njen čaj, ko nas zvija v želodcu. Janežovi listki se krasno podajo pečenemu mlademo krompirju ali ribam, nezrela soplodja dodajamo vloženim kumaricam, zrela semena pa na piškote! Šetraj pa ne manka v nobeni jedi na žlico, še posebej ne sme manjkati v golažu.



Poznate andsko jagodo? Pod takim imenom zdaj dobite seme slovenske semenske hiše. Prej smo jo imenovali perujsko volčje jabolko, spomnim se, da je kot otrok nisem marala, zdaj pa jo naravno obožujem. Plodove lahko v sezoni kupite v večjih supermarketih pod imenom fizalis. Prav dobro pa uspeva tudi pri nas, dozori konec avgusta in če je lepa jesen, lahko z enega grmička poberete kar veliko jagod. Takole pa izgleda, ko požene zablodelo seme iz lanskega ploda sredi gredice s solato.


Sredi gredice s peteršiljem se je razbohotila blitva. Ta pa je uganka! Lani je na tem mestu sicer rastla blitva, a ker je blitva dvoletnica, lani ni bilo nobenega novega semena. Ubožica je torej pognala iz dve leti starega semena ali pa se je seme pomešalo med peteršiljevega. Kakorkoli, je dobrodošla. V tem času, ko tole berete, že kraljuje na njivi, kjer ima ogromno prostora.


Miselnost, da mora vsaka zelenjava rasti na svoji gredici in da mora biti rožni vrt strogo ločen od zelenjavnega, je že davno preživeta. Slavno trojko za vrt zdravilnih rožic poznamo vsi: kapucinka, žametnica in ognjič. A danes, novodobni vrtnarji namenoma kombinirajo rože z zelenjavo in zelišči, da ustvarijo estetski in zdrav vrt. V branje priporočam v slovenščino prevedeno knjigo Alys Fowler Užitni vrt ali Kako imeti svoj vrt in ga pojesti. Saj ne odkriva nič novega, a njene kombinacije so pravi navdih! Ker je pri nas letos rastlinjak nekakšen eksperiment, smo še malce tradicionalni. A že naslednje leto nameravamo stvari dobro premešati. Za konec pa še rožica, ki kraljuje na robu gredice s stročjim grahom: enoletni ostrožnik. Kmalu bo zablestel v čudoviti modri barvi.


Ni komentarjev:

Objavite komentar