ponedeljek, 28. maj 2012

Sadike od A do Ž


Le zakaj bi se doma ukvarjali z domačimi sadikami, če pa je lažje (in ceneje) stopiti v vrtnarijo in jih kupiti? Pri nas smo se sadik lotili iz dveh razlogov: ker je sortna raznovrstnost semen mnogo večja in ker so naše sadike povsem ekološke. Vendar vzgoja sadik zahteva kar nekaj potrpežljivosti in ne mara bližnjic.



Kdaj pa začnemo z vzgojo? Naše izkušnje kažejo, da (v celinski Sloveniji) paprike, feferone in čilije ter jajčevce sejemo v prvi polovici februarja. Do 15. maja, ko večina sadike presaja na prosto, bodo rastlinice dovolj velike in tik pred cvetenjem. Tudi v neogrevane rastlinjake plodovk, ki so tako občutljive na nizke temperature, ne bomo sadili pred koncem aprila.

Paradižnike sejemo v prvi polovici marca. Ti se tako radi pretegnejo, zato nikar ne prehitevajte s setvijo. Pri kapusnicah se natančno držimo predpisanega obdobja setve. Sploh cvetača je muhasta in, če ni sejana ob pravem času, ne bo rada naredila glave. Bučke, kumare, melone in lubenice se še vedno najbolje obnesejo pri direktni setvi, a dobro uspevajo tudi kot sadike. Vendar jih sejemo 3-4 tedne pred nameravanim presajanjem na vrt ali rastlinjak, saj je dovolj, če poleg kličnih listov rastlinice naredijo le po en ali dva lista. Ko jih presajamo, pazimo na to, da prenesemo čimveč zemlje iz lončka skupaj z rastlinico. To imenujemo koreninska gruda in rastline tako ob presajanju doživijo manjši šok.

Kako se lotiti vzgoje? Začne se seveda pri substratu. Vedno uporabljam le kupljene namenske substrate, nikoli domače vrtne zemlje ali komposta. Za začetnike in tiste, ki si želijo vzgojo precej poceniti, je največja past padavica, glivična okužba sadik. Gliva lahko napade kaleče seme, lahko pa že mlado sadiko. Največkrat se okužba začne na steblu tik ob zemlji, kar se pokaže z rumenimi ali rjavimi pegami. Na tem mestu se steblo tako stanjša, da rastlina izgubi oporo in poleže. Zato bolezen imenujemo padavica.
Izbira semena je ob pobiranju pridelka najljubše vrtnarjevo opravilo. Namesto da stopite le v bližnjo vrtnarijo, odprite brskalnike na računalnikih in vtipkajte »online seed store«. Le z osnovnim znanjem tujih jezikov se vam bo odprl svet zelenjave, ki vam je povsem dosegljiva. Našli boste sorte paradižnika, ki obrodijo že v 48 dneh po presajanju na prosto, pa paradižnike vseh mogočih barv, paprike, vseh oblik in barv, čilije, blage in take, da jih boste prijemali le z rokavicami, in še in še. Verjemite, izbira bo težka, a sladka.

Seme ste izbrali in napočil je čas za setev, posode in lončki so pripravljeni. S semeni pri nas delamo zelo pazljivo. Posejemo le toliko, kolikor nameravamo posaditi in dodamo 25%. Za primer, da bo seme slabše kalilo. Vendar ponavadi vsako pomlad razdajamo višek sadik. Semena razporedimo po zemlji, pokrijemo s tanko plastjo zemlje in zalijemo. V začetku so lahko posode s semeni tudi nekje na temnem, le temperatura naj bo okrog 25°C. Kadar imam doma semena posebnih sort zelenjave, ki so mi še posebej pomembna, takrat uporabim kalilne vrečke.


Semena pazljivo vložom med dve plasti toaletnega papirja, papir namočim in vložim v majhno plastično vrečko. Postavim nekam na toplo, kjer je temperatura okrog 25°C. Krasno se segrevajo tisti televizorji, ki so malce starejši. =) Vsak dan preverjam vlažnost, papir se ne sme posušiti. Ko se pokaže kalček, seme pazljivo prenesem v lonček z zemljo. Potem traja le še nekaj dni, da se pojavi rastlinica.
Ko rastline vzklijejo, je čas, da jih postavimo na čimbolj svetlo mesto, temperatura pa naj ne presega 18°C, še bolje pa je, če je le 15°C. V zimskem času, ko začenjamo vzgojo sadik, ni dovolj svetlobe za plodovke (ki jih največkrat in najbolj zgodaj vzgajamo iz semena), zato jim z nižjo temperaturo zaviramo rast. Rastline zato rastejo zelo počasi, a ostajajo košate in ne pretegnjene.


Ko sadike poleg kličnih listov (to je tisti prvi par listkov) naredijo še vsaj 1 par pravih listov, je čas, da ji razsadite – prepikirate. Sadike presadite vsako v svoj lonček. Lahko jo posadite globje, kot je rastla do sedaj, vse do kličnih listov. Plodovke imajo čudovito sposobnost, da tvorijo korenine tudi iz stebla, zato boste z globljim sajenjem prispevali k močnejšemu koreninskemu sistemu. Pri nas uporabljamo 0,5L prozorne lončke, tiste, v katerih vam na množičnih prireditvah postrežejo pivo. Le luknjice zvrtamo v dno, pa je. Tako lahko ves čas spremljam rast korenin.


Ko se zunaj razmere otoplijo in jutranje temperature večkrat kot ne ostanejo nad 3°C, je čas, da gredo sadike v rastlinjak ali kar na prosto, nekam ob hišo. Sonce, dež, vsega tega se morajo navaditi. Začnite počasi, po par ur dnevno, a v enem tednu ali 10 dneh lahko sadike ostanejo zunaj ves čas. Seveda jih morate v primeru temperatur pod 3°C zaščititi s kopreno, če pa pade pod 0°C, pa jih umaknite nekam na toplo. V njih je vendar vloženega preveč truda, da bi z njimi igrali ruleto.



Zdaj pa jih le zalivajte in dognojujte. Lahko kupite namensko gnojilo za plodovke, a ga dodajajte bolj razredčenega, kot predvidevajo navodila na embalaži. Preveč gnojila bo sadike pognalo v nebo, visoke bodo in pretegnjene, steblo pa tanko. Ob premajhni količini gnojila bodo začeli rumeneti spodnji listi. A brez skrbi, tako rastline komunicirajo z vami. Opazujte jih in svoja ravnanja prilagajajte njihovemu odzivu.



Zdaj je sicer čas, ko sadike že presajamo na prosto, nekateri jih imate na vrtu ali v rastlinjaku že kar nekaj časa, nekatere so prestrašili mrzli ledeni možje in smo malo počakali. A če smo za sadike dobro skrbeli, smo zdaj zadovoljni z lepim pogledom na poln rastlinjak ali vrt. Tisti, ki ste letos sadike še kupili, pa se mogoče naslednjo sezono odločite za svoje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar