ponedeljek, 29. avgust 2016

V rastlinjaku še ni konec poletja

Kaj delamo v rastlinjakih

Kljub temu, da se vam zdi ponoči zelo hladno, rastlinjakov ponoči še vedno ne zapiramo. Večjo škodo bo naredila zračna vlaga, ki se bo zjutraj kar zlivala po listih, kakor pa nekoliko nižje temperature. Samo pred neurjem jih za čas divjanja vremena zapremo.

Vsi, ki vam je paradižnik že prerasel višino rastlinjaka, ga lahko po 6 etaži odrežete in pustite v miru dozoreti že nastavljene plodove. Pod rastlinami paradižnika pa lahko pripravite prostor za setev motovilca in/ali špinače.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko sejemo za sadike solate, za setev za sadike endivije in radiča pa je že prepozno. Zdaj pa je zadnji čas za setev blitve oz. mangolda. Med kapusnicami je smiselna samo še setev nadzemne kolerabice.

Še vedno pa lahko vzgojite tudi sadike nizkega stročjega fižola.  Vzgojite lahko tudi sadike motovilca, špinače in rukole. Mnogim se zdi nenavadno, a tudi motovilec bo bolje kalil posejan nekje pod balkonom v rahlem, kupljenem substratu, kakor direktno na vrtu. Sejemo ga v lončke premera 3 – 5 cm, v vsakega položimo 2 – 5 semenk. Ko rastline  prerastejo koreninsko grudo, jih presadimo na stalno mesto, razdalja v vrsti 10 cm, med vrstami  20 – 30 cm. V večjih rastlinjakih v Italiji in Avstriji pa vzgojijo sadike v šotnih kockah, le te pa samo položijo na dobro pripravljeno zemljo eno poleg druge. V tem primeru je nujno namakanje preko namakalnih ramp ali z finimi mikro razpršilci, saj se šotne kocke niti v enem trenutku ne smejo povsem izsušiti. Če se to zgodi, jih nikoli več ne boste dovolj namočili in korenine rastlin  bodo ostale ujete v njih. S tem pa bo rastlina premalo prehranjena.

Posejte si tudi čebulo, najpogosteje jeseni sadimo in sejemo bele sorte za mlado čebulo (Majski srebrnjak in druge). Najbolje se obnese vzgoja iz sadik. Seveda pa ga lahko sejemo tudi direktno in kasneje redčimo ali pa razsajamo, po izbiri.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno sejemo letne sorte solate, pričnemo pa s tistimi, ki se bolej obnesejo v krajšem dnevu: Braziljanka, Ljubljanska ledenka, Leda, tudi slovenski domači sorti Bistra in najnovejša Belokriška. Seveda pa sta Gentillina in Ameriška rjavka sorti za vse letne čase. Ljubitelji mehkolistnih solat lahko ponovno sejete ali presajate tudi te.

Zdaj je tudi čas za setev bele čebule Majski srebrnjak, ki ga boste pojedli kot mlado čebulo.  Veliko bolje se obnese posejan in kasneje presajen ali pa preredčen, kakor tisti iz čebulčka.
Ne pozabite tudi na rukolo. Mnogi me celo poletje sprašujete, kako rukolo poleti zavarovati pred škodljivci. Težko je ali skoraj nemogoče. Zdaj, v poznem poletju in jeseni pa ne bo imela težav. Rukola sodi med križnice, to je nujno upoštevati pri načrtovanju kolobarju. V sorodu je torej z vsemi kapusnicami, redkvijo, redkvico, repo in kolerabo. Danes lahko pri nas kupimo v Sloveniji  seme dveh različnih rastlin , obe pa na kratko imenujemo rukola. Prva je prava rukola ali Rukola sativa. Vendar je ta manj zanimiva in je ne priporočam, raste  počasneje, je dlakava, predvsem pa se je ne da rezati večkrat. Na krožnikih v gostilnah, pa tudi na policah trgovin dobite vedno liste t.i. divje rukole, ki so jo naši botaniki poimenovali tankolisti dvoredec. Gre za divje rastoči plevel, ki ga najdemo v Sredozemlju, gojene sorte pa naredijo več listov, manj ostrega okusa so in tudi  hitreje rastejo. Latinsko se ta »rukola« imenuje Diplotaxis tenuifolia  (L.). Ta naredi narezljane liste, rozete pa lahko večkrat porežemo. Sejemo jo lahko v zelo hladno zemljo, kali že pri 2 oC, po vzniku ne pomrzne več, zato jo lahko posejete takoj, ko bo zemlja primerna za obdelavo. Vsekakor jo ponovno sejemo v jeseni. Če pa jo imate res neizmerno radi, pa jo lahko posejete že zdaj.

Tudi rukolo sejemo v vrstice, kakor solato berivko, te naj bodo nekoliko dalj narazen, saj jo bo potrebno večkrat okopavati, nekje okoli 25 cm. Nikoli pa ne pozabite, rukola je rastlina  kratkega, hladnega dneva. Zato poleti preprosto ne dela. Napadejo jo številni škodljivci, predvsem pa bolhači. Tudi zacveti hitro, njen okus pa je zelo oster, skoraj grenak. Zato jo sejemo spomladi  in pa predvsem ponovno v jeseni, začnemo nekje zdaj, letos ko ni več prave peklenske vročine, pa vse do konca oktobra. Po večini prezimi na prostem, vsekakor pa v rastlinjaku, raste pa le, ko se temperature  dvignejo nad 5 oC. Rukolo lahko namesto redkvice posejemo  med vrstice solate. Seme rukole lahko pomešamo tudi s semenom korenčka in posejemo  skupaj  v vrstice.  Rukola bo pomagala k enakomernejšemu in hitrejšemu vzniku korenčka. Namesto rukole bodo tisti z več smisla za novosti posejali azijske listnate rastline, za katere veljajo enaki  napotki,kakor za rukolo.


Na prostem:

V ospredju je verjetno setev motovilca.  Posebej v tem tednu, ko bo nekoliko hladneje, bo zagotovo kalil. Pogosto je s poletnimi setvami motovilca veliko težav. Seme namreč slabo kali, posebej v zelo vročem in suhem vremenu.  Motovilec je namreč rastlina hladnejšega dela leta, vročina moti procese pri kaljenju. Zato je nujno vse poletne setve zasenčiti. Senčilo za nekaj centimetrov  dvignemo od tal, ne pokrivamo plosko. Setev nato dobro zalijemo in poskrbimo, da je zemlja ves čas dovolj vlažna. Zato sta senci visokega fižola in paradižnika tako pomembni. Veliko bolje je sejati starejše seme. Sveže, v tekočem letu pridelano seme in tudi genetsko zapisano blokadi, prepoved kaljenja. Zato slabo kali. Da ga spodbudimo h kaljenju, damo seme za teden dni v zamrzovalno skrinjo. Še bolje bi bilo, da bi bilo tako seme v zamrzovalniku vse od pomladi. Še tretja zanimivost motovilca pa je tudi, da veliko bolje kali na svetlobi, je svetlokalilka. To seveda pomeni, da ga ne sejemo globoko, lahko ga samo položimo v zemljo in ga z zemljo ne pokrivamo. V tem primeru je seveda potrebno setev pokriti z agro kopreno, daj se v poletni sončni pripeki prehitro izsuši tekom dneva, pa še ptiči si ga radi privoščijo.

Mnogim se to zdi nepotrebno, mnogi na to niti ne pomislijo, a v tujini večina motovilca že pridelana iz sadik. Lahko ga sejete zelo zgodaj, na gredicah (v rastlinjaku, na njivi) pa imate do tedaj še drugo vrtnino. Poleg tega posejane multiplošče postavite nekaj v senco in hlad (garaža, sadovnjak, pod balkon, v svetlo klet…), kjer boste veliko lažje nadzorovali tudi zalivanje.
Tudi obvladovanje plevela je veliko boljše, če posadite sadike. Za obvladovanje plevela v motovilcu namreč v Sloveniji nimamo ustreznega sredstva za varstvo rastlin.  Prav tako pa vsa sredstva, ki smo jih kadarkoli uporabljali, močno zavirajo ali celo uničujejo kaljivost semena.


Sorte motovilca na slovenskih vrtovih

V Sloveniji je motovilec že tako udomačena zelenjadnica, da imajo številne gospodinje svoje lastno seme in sorto. V trgovinah pa lahko kupite tri sorte motovilca. Te sorte že dobro poznamo. Holandski je verjetno najbolj priljubljena sorta z zelo širokimi listi in velikimi rozetami. Zelo primeren je za avgustovske setve in za zgodnje spomladanske setve. Nekoliko slabše prezimi, prezimljen tudi rad postane trd in grenak, včasih pa tudi kosmat. Ljubljanski je stara domača sorta, ki odlično prezimi in ni kosmat. Vendar ima ožje in daljše lističe temno zelene barve. Ker je močno zelen vsebuje veliko magnezija in železa, precej več kot sorta Holandski, ki je svetlejše barve. Zato vam ga zelo priporočam za setev v septembru. Žličar je novejša sorta, ki plod zbiranja domačih sort po Sloveniji. Izvira ravno iz naših krajev, zato je odlično prilagojen na slovenske klimatske razmere. Ima značilne ovalno okrogle liste, ki jih rahlo guba navzgor v obliki žlice, od tod tudi njegovo ime. Listi so gladki in bleščeči, niso kosmati. Je izvrstnega okusa, bolj primeren pa je za septembrske in zgodnje spomladanske setve. Najnovejša sorta je prav tako plod domačega žlahtnjenja in semenarjenja. Imenuje se Pomladin. Ima sicer svetlejše liste, a odlično prezimi in predvsem, spomladi ne uhaja tako hitro v cvet. Slovenske sorte so skromne in jih ne smemo gnojiti, če želimo, da bodo dobro prezimile. Tega ne pozabite.

Za profesionalno pridelavo pa seveda kupimo seme pri pravih ponudnikih le tega. To seme bolje kali, predvsem pa daje kompaktnejše, težje rozete in s tem seveda višji pridelek.

Miša PUŠENJAK

torek, 16. avgust 2016

V rastlinjakih se veselimo pridelka

Kaj delamo v rastlinjakih  

Rastlinjaki ostajajo v avgustu ves čas odprti seveda, pozorni pa morate biti, da jih zaprete ob nevihtah in močnejšem vetru.  Vsekakor jih je smiselno zasenčiti, saj previsoke temperature s seboj prinesejo težave.

Mogoče prvo napotilo danes je zalivanje. V zadnjih dveh tednih sem bila kar v nekaj rastlinjakih  in povsod se zaliva premalo. Posledice premalo zalivanja so tudi, da so predvsem paradižniki, pa tudi kumare lačni.

lačna paprika - pomanjkanje železa in dušika



Letošnje leto iz nekega razloga, do katerega se še nisem prebila, zemlja ne deluje normalno. Tudi sama sem vedno pristaš tega, da se zaliva redkeje a takrat obilno. Letošnje leto pa to ne zadošča. Ker je očitno zelo vroče, predvsem pa temperature tudi skačejo, je potrebno  zalivati praktično vsak dan. Trenutno opažam tudi, da je nujno dognojevanje, kar v manjših hobi rastlinjakih do sedaj ni bilo potrebno. Predvsem plodovke redno, vsaj enkrat na teden, v večjih rastlinjakih, ki imajo možnosti fertigacije (gnojenja preko namakalnega sistema) pa pri vsakem zalivanju, tudi gnojimo. Če fertigiramo, potem damo v sistem pri vsakem namakanju manjšo količino izbranega gnojila. Tokrat je potreben tudi dušik, zato svetujem ob večji količini kalija v primerjavi s fosforjem še dodatno gnojilo obogatiti z dušikom. V manjših rastlinjakih, kjer dognojevanje preko namakalnega sistema ni možno, lahko rastline zalijete tudi z namočenimi koprivami in gabezom. Po navodilih avstrijskih ekoloških kmetov, namakamo gabez posebej in koprive posebej, tekočino na koncu pa lahko zmešamo. Namočite lahko tudi ne do konca preperel kompost. Vedno vzamemo 1/3 vedra komposta ali rastlin in prelijemo z vodo, stati pustimo 24 ur – 1 tedna. Precedimo in zalijemo okoli rastlin. 

Vsi, ki vam je paradižnik že prerasel višino rastlinjaka, ga lahko po 6 etaži odrežete in pustite v miru dozoreti že nastavljene plodove. Bučke in kumare pa kar posejte nove in pošljite stare na zasluženi počitek – na kompost, preden resno zbolijo.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko vzgajamo solate, za setev semena za sadike endivije, radiča pa je ta teden zadnji čas.. Presajene iz sadik s koreninsko grudo bodo veliko  manj uhajale v cvet. Prav tako lahko še vedno sejete blitvo. Kot sem napisala že zgoraj, lahko še vedno posejete tudi solatne kumare, kumare za vlaganje in grmičaste bučke. Običajno je to ceneje in bolj učinkovito, kakor poskušati rešiti obolele posevke. Zdaj priporočam vzgojo novih sadik za sajenje na prostem in v rastlinjaku tudi, če ni nič narobe. Boste videli, mlade, odporne rastline  bodo veliko  bolje rodile v jeseni, kakor stare, že izmučene rastline.

Ponovno pričnemo s setvijo za sadike cvetače in brokolija, prav tako pa še vedno lahko ljubitelji zelja vzgojimo sadike zelja s kratko vegetacijo (Ditmar, Tucana F1 Mirodimaru F1). Prav tako seveda še lahko sejemo in kasneje presajamo nadzemno kolerabico. Predvsem je zdaj idealen čas setve in kasneje presajanja kitajskega kapusa. Za setev je spet čas samo še v teh desetih dnevih, ki so pred nami.

Mnogim dela kapusova muha že toliko škode in težav, da so pričeli iz sadik pridelovati tudi črno in druge poletne redkve, strniščno repo in podzemno kolerabo. Če imate veselje z vzgojo sadik, poskusite.

Še vedno lahko vzgojite tudi sadike nizkega stročjega fižola. Če še nimate prostora na vrtu, pa bi želeli imeti na vrtu tudi rdečo peso, lahko vzgojite sadike.  Prav tako vzgajamo sadike fižola in rdeče pese za sajenje v visoke grede. Najbolj nestrpni lahko posejete tudi špinačo in celo motovilec a za sadike. Do vznika naj bodo setve nekje na hladnem, mogoče v garaži, po vzniku pa jih postavite v senco v rastlinjaku.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno v rastlinjaku in na prostem sejemo (in sadimo) samo poletne sorte solat: Great lakes, Dalmatinska ledenka ali Unicum so stare, udomačene sorte za poletje. Gentillina se v poletni vročini odlično obnese. Prav tako pa je zanimiva poletna solata romanski, sredozemski tip solate, ki bi jo lahko opisali celo kot štrucarica. Posejete lahko tudi užitni tolščak, ki bo kot podsevek kapusnic le te varoval pred škodljivci. Prav tako pa lahko pričnete ponovno s setvami spomladanskih in jesenskih solat, kot so Leda, Ljubljanska ledenka, Braziljanka. Poskusite posejati še novo slovensko sorto Belokriška, ki je pri nas novost.

Sama bi posejala tudi peteršilj in predvsem korenček, zdaj sejan bo prezimil in bo v rastlinjaku  na razpolago pravzaprav celo zimo. Med vrsticami posejte mesečno redkvico, kasneje pa boste namesto nje posejali Majski srebrnjak, ki ga boste pojedli kot mlado čebulo. Pravzaprav pa ga lahko posejete tudi že zdaj, izmenično s korenčkom in/ali peteršiljem. Če je v rastlinjaku  kaj prostora, lahko prav tako posejete poletne redkve ali vsem poznano črno ali pa japonske daikon bele redkve.

korenček in čebula sta že tradicionalno dobra prijatelja
Na prostem:

Predvsem ne pozabite na setve črne redkve, mogoče tudi nekaj manj ostre daikon bele redkve. Najbolje nestrpni lahko posejete tudi špinačo, v senco paradižnika pa tudi že motovilec. A pri setvah motovilca razmislite malo v naprej. Vsaj 7 dni ne sme biti peklenske vročine, da bo uspešno kalil. Seme dajte vsaj za 7 dni v zamrzovalno skrinjo. Setev pa naj bo zelo plitka. V tem trenutku je smiselno samo, da ga sejete v senco paradižnika, paprike ali visokega fižola. Še vedno lahko posejete tudi nizek stročji fižol. Posadite ga izmenično s kapusnicami. Graha in bosta pa zdaj ne moremo posejati, saj bosta nastavila bore malo cvetov.

tudi nizek stročji fižol kombiniramo s kapusnicami

Miša PUŠENJAK

ponedeljek, 18. julij 2016

Bolezni paradižnika

Poletne težave paradižnika

Poletje in visoke temperature žal s sabo prinesejo tudi neurja ob ohladitvah. Enkrat se znesejo nad enim delom Slovenije, drugič nad drugim. Tokrat je bil na vrsti najbolj reven a kmetijsko najbolj razvit del Slovenije, Prekmurje. A toča in viharji so letos klestili že skoraj povsod.

Zdaj so verjetno veseli vsi, ki so se odločili za nakup ali postavitev močnega, čvrstega rastlinjaka. Taki so prestali tudi ta neurja. Prav tako so pred neurji v rastlinjakih  zavarovane vaše vrtnine.

Kaj delamo v rastlinjakih
 
Rastlinjaki so zdaj ves čas odprti seveda, pozorni pa morate biti, da jih zaprete ob nevihtah in močnejšem vetru.  Poskrbeti je potrebno tudi, da so v najbolj vročih dnevih tudi zasenčeni, saj previsoke temperature  s seboj prinesejo težave.

Glede na to, da sem v zadnjem času dobila veliko slik, pa tudi vprašanj s težavami v rastlinjakih, ki so posledica tega, da nekateri še vedno menijo, da morajo ponoči rastlinjake zapirati oz. jih ob vsakih nekoliko nižjih temperaturah ne odprejo povsem, naj še enkrat poudarim. V tem trenutku ni nobene potrebe, tudi v deževnih dnevih ne, da bi bili rastlinjaki zaprti ali deloma zaprti. Izjeme so le dnevi, ko tako piha, da veter predstavlja nevarnost za podiranje rastlinjakov. Ravno obratno, rastlinjake je potrebno  zasenčiti. Pod kupolo ali pa preko nje, če ne gre drugače, namestite senčilne mreže ali, če trenutno finance ne dopuščajo nabavo le teh, stare rjuhe ali druge tkanine. Tudi v nekaj plasti zložena agrokoprena bo za silo zadoščala. Vse temperature nad 30 °C namreč škodijo tako oploditvi, torej višini pridelka, kakor tudi kvaliteti pridelka paradižnika. A o tem smo govorili že zadnjič.
Danes naj vam opišem poglavitne bolezni, ki nastanejo zaradi previsoke zračne vlage.
V rastlinjaku  se poleg krompirjeve plesni in črne pegavosti paradižnika pojavlja specialna, rastlinjakova bolezen:

1. Žametna pegavost: najprej se na listih na zgornji strani pojavijo rumene, skoraj okrogle pege. Na spodnji strani listov pa na teh pegah opazite žametno, zeleno sivo prevleko. Ta bolezen nima možnosti, če je v rastlinjaku  suho. Najpogosteje jo prežene že ventilator. Če ne boste dosegli bolj suhega zraka, ki ne kemični, ne naravni pripravki  ne morejo do živega. Če tla še niso zastrta, to naredite sedaj. Prekrita tla pomeni tudi manj izhlapevanja vode iz zemlje, s tem pa tudi nekoliko bolj suh zrak. Vse liste do prvih zrelih ali pobranih plodov lahko odstranite. Odstranjujemo samo spodnje liste, ki so že opravili svojo funkcijo. Nahranili so zdaj že zrele plodove. Če še niste, odstranite tudi vse zalistnike, ki delajo gnečo in s tem vlago.

Med domačimi pripravki lahko uporabite žajbljev čaj, timijanov čaj, pripravek  iz listov čebulnic (pora, čebule, česna, drobnjaka) ali bezgov pripravek. Za silo bo zadoščal tudi pripravek iz sode bikarbone. S pripravki ŠKROPIMO, ne zalivamo. Vedno škropimo zvečer, po sončnem zahodu in pri temperaturah pod 30 °C. Med kupljenimi pripravki  bo razmah bolezni zmanjšalo bakreno listno gnojilo. Po trikratnem tretiranju uporabite še pripravke, ki dvigujejo energijo rastlinam. Doma lahko naredite pripravek iz cvetov ognjiča ali regrata, v trgovini pa dobite pripravke  izvlečke aminokislin ali alg, ali pa pripravke  iz rastlinskih izvlečkov, kot je Plant tonic.
A pri visoki zračni vlagi ne bo pomagalo nič.


žametna pegavost še na spdonji strani lista


žametna pegavost

2. Najbolj zloglasna je krompirjeva plesen. Ima več obrazov, med drugim tudi takega, ki rastline uniči zelo hitro, praktično čez noč. Najpogosteje najprej posivijo oz. počrnijo konice listov, pojavljajo se tudi rjava stebla. Zjutraj na spodnji strani vidimo rahel puh, žamet sivo bele barve. Najprej sredi dneva, ko je najbolj suho in vroče, odstranimo napadene liste. Če je napadeno steblo, najprej preverite, kako globoko v steblo je glivica prodrla. Če je težava samo površinska, je možna rešitev. Po odstranitvi listov lahko uporabite žajbljev ali timijanov čaj, od kupljenih pripravkov pa bakreno listo gojilo Labicuper. Ponovite trikrat v tri do pet- dnevnem presledku. Potem preidite na nekoliko bolj blage pripravke, kot so pripravek iz sode bikarbone, sama bi namesto vode uporabila mleko ali sirotko, čaj kamilic, timijana, rmanovih cvetov, pripravek  iz listov bezga ali seveda čebulni pripravek. Tudi preslična brozga bo pomagala. Tretiranje bo potrebno  vsaj enkrat na teden, predvsem pa ponovno, posušite zrak v rastlinjaku. Če so prizadeta stebla do te mere, da rešitev ni možna, je še vedno  smiselno porezat steblo pod napadenim mestom in pustiti prvi zalistnik, da požene in prevzame glavno vlogo. Do jeseni boste pridelali še nekaj plodov.


krompirjeva plesen začetek na listih


krompirjeva plesen


krompirjeva plesen na plodu

3. Črna pegavost paradižnika je letos zelo pogosta. Je zelo zoprna, a le redko tako močna, da povsem uniči rastline. Prepoznamo jo po okroglih pegah, ki so vedno obdane z rumeno okolico. Običajno v sivo črnih krogih opazite več krogov, ni pa povsem nujno. Proti njej pomagajo enaki pripravki, kakor so opisani zgoraj za paradižnikovo plesnijo.  Poleg njih dobite v trgovinah še ekološki pripravek  serenade ASO, ki bo pomagal v začetku napada upočasniti razvoj bolezni.


črna pegavost

4. Siva plesen potrebuje veliko vlage in toplote. Je bolezen slabosti, zato jo lahko preprečimo že, če se paradižnik v redu počuti, mi ni prevroče (ali prehladno pomladi), ni poškodovan, zato zalistnike trgamo tako, da ne zatrgamo v zdravo tkivo,  predvsem pa ne dovolimo v rastlinjaku  tropske klime (visoke vlažnosti in vročine). Težko jo ločimo od krompirjeve plesni, pege so podobne, le da se običajno pojavijo pri peclju, ne pri konici lista, a to ni pravilo, predvsem najdemo kosmato prevleko na vrhnji strani lista, ne na spodnji strani. Lažje jo prepoznamo na plodovih. Najprej vidimo na lupini plodov bele obroče (ne lise) s piko na sredini. Kasneje ti postanejo sivi. Siva, žametna prevleka se pojavi tudi pri peclju ali na odpadlih cvetovih. Izmed domačih pripravkov deluje na sivo plesen le pripravek iz listov hrena, mogoče žajbljev čaj, med kupljenimi pa v začetku napada še eko pripravek Serenade ASO. Vsi pripravki bodo delovali le, če jih uporabimo takoj na začetku napada.

lepo vidni znaki sive plesni na steblu


siva plesen prvi znaki

Kaj pa ni bolezen, pa vseeno prestraši mnoge 

1. Pomanjkanje magnezija se pojavi skoraj vedno, najprej na spodnjih listih. Prepoznamo ga po sprva svetlejših, včasih pa povsem rumenih predelih listov, lisah med listnimi žilami. Te ostanejo zelene. Kasneje rumeni deli tudi porjavijo. Ta zadeva ni nevarna in nalezljiva. Običajno tudi ne ukrepamo proti njej. Listi, ki so napadeni, bodo tako kmalu odstranjeni. Če se hitro širi proti vrhu, potem pa nove liste nekajkrat poškropimo z magnezijevm listnim gnojilom. Vsekakor liste porežemo šele, ko se plodovi v etaži nad njimi, obarvajo vsaj roza, če ne rdeče.


pomanjkanje magnezija začetek


pomanjkanje magnezija nadaljevanje

2. Zvijanje spodnjih, včasih tudi srednjih listov je posledic močnega sončnega obsevanja, hitrih skokov temperatur, dogaja pa se pri nekaterih sortah oz. hibridih in ni nevarno za rastline.


zvijanje listov


zvijanje listov ni  nič hudega

3. Pomanjkanje kalcija že poznate. Posebej v rastlinjakih  je zelo pogosto. Pomaga redno namakanje, zastrta tla, da v poletni vročini voda čim manj izhlapeva,. Ne zalivati s koprivami ali drugimi pripravki , ki vsebujejo veliko dušika, saj viški dušika pojav še pospešujejo, rastlinjake  zasenčimo, da znižamo temperaturo, vsekakor pa moramo kalcij rastlinam dostaviti do plodov oz. listov ob plodovih. To naredimo s škropljenjem. Lahko uporabljate tudi razredčeno (1:1) mleko ali sirotko, namočene koprive, ali pa v trgovinah poiščete kalcijeva listna gnojila, tudi alge vsebujejo kalcij.


pomanjkanje kalcija na plodovih

Vsekakor je vlaga poglavitni razlog za bolezni paradižnika. V rastlinjaku ga imate zato, da je na suhem, ne pa zato, da bodo listi vlažni tudi v suhem vremenu.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko vzgajamo solate, sadike endivije, radiča in sladkega komarčka. Presajene iz sadik s koreninsko grudo bodo veliko  manj uhajale v cvet. Prav tako lahko še vedno sejete blitvo. Če opazite prve znake kumarične plesni na kumaricah in bučkah, lahko še vedno posejete tudi solatne kumare, kumare za vlaganje in grmičaste bučke. Običajno je to ceneje in bolj učinkovito, kakor poskušati rešiti obolele posevke. Zdaj priporočam vzgojo novih sadik za sajenje na prostem in v rastlinjaku tudi, če ni nič narobe. Boste videli, mlade, odporne rastline  bodo veliko  bolje rodile v jeseni, kakor stare, že izmučene rastline.

Ponovno pričnemo s setvijo za sadike seveda cvetače in brokolija, še vedno lahko ljubitelji zelja vzgojimo sadike zelja s kratko vegetacijo (Ditmar, Tucana F1 Mirodimaru F1). Prav tako seveda še lahko sejemo in kasneje presajamo nadzemno kolerabico. Predvsem pa prihaja čas setve in kasneje presajanja kitajskega kapusa.

Mnogim dela kapusova muha že toliko škode in težav, da so pričeli iz sadik pridelovati tudi črno in druge poletne redkve, strniščno repo in podzemno kolerabo. Če imate veselje z vzgojo sadik, poskusite.

Še vedno lahko vzgojite tudi sadike nizkega fižola. Če še nimate prostora na vrtu, pa bi želeli imeti na vrtu tudi rdečo peso, lahko vzgojite sadike.  Prav tako vzgajamo sadike fižola in rdeče pese za sajenje v visoke grede. Najbolj nestrpni lahko posejete tudi špinačo in celo motovilec a za sadike. Do vznika naj bodo setve nekje na hladnem, mogoče v garaži, po vzniku pa jih postavite v senco v rastlinjaku.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno v rastlinjaku in na prostem sejemo (in sadimo) samo poletne sorte solat: Great lakes, Dalmatinska ledenka ali Unicum so stare, udomačene sorte za poletje. Gentillina se v poletni vročini odlično obnese. Prav tako pa je zanimiva poletna solata romanski, sredozemski tip solate, ki bi jo lahko opisali celo kot štrucarica. Posejete lahko tudi užitni tolščak, ki bo kot podsevek kapusnic le te varoval pred škodljivci. Prav tako pa lahko pričnete ponovno s setvami spomladanskih in jesenskih solat, kot so Leda, Ljubljanska ledenka, Braziljanka, Bistra in Belokriška, ki je nova slovenska sorta.
Prav tako lahko še vedno posejete peteršilj, korenček in blitvo. Slednje bodo veliko  bolje prezimile. Posejete ju ob rob rastlinjaka.  Prav tako lahko sejete ali presajate še vedno endivijo, pa tudi letne radiče, mogoče predvsem tiste sorte, ki imajo za imenom sorte nižjo številko (2 ali 3). Če je v rastlinjaku  kaj prostora, lahko prav tako posejete poletne redkve ali vsem poznano črno ali pa japonske daikon bele redkve.

Na prostem:

Še vedno presajamo sadike vseh kapusnic, pora, blitve, radiča, endivije in letnih solat. Če hočete, da bo presajanje uspelo in bodo solatnice tudi manj uhajale v cvet, ob presajanju najprej zalijte jamico, vanjo potem posadite  sadiko s koreninsko grudo. Po končanem delu pa zalijte celotno gredo, ne samo posameznih sadik ali vrste. Nato zastrite tla in če je res vroče, presajene sadike tudi zasenčite.
Tako bo tudi poraba vode manjša.

Sejemo tudi strniščne posevke, kot je črna redkev, pri nas pa dobite tudi seme bolj blage daikon bele redkve sorte Istap.  Prav tako je v zimskih juhah nepogrešljiva podzemna koleraba, ponovno pa se v naše kuhinje vrača strniščna repa, kot kisla seveda. Prav tako na prosto posejte nekaj užitnega tolščaka, da z njim začinite poletne solate.

Miša PUŠENJAK

torek, 05. julij 2016

Poletje in dela v rastlinjaku

Poletje je končno tu

Poletje je, vsaj z visokimi temperaturami, končno tu. Visoke temperature pa s sabo prinašajo tudi drugačne težave – namakanje. A najprej si poglejmo delo v rastlinjaku  in na prostem.

Kaj delamo v rastlinjakih

Rastlinjaki so zdaj ves čas odprti seveda, pozorni pa morate biti, da jih zaprete ob nevihtah in močnejšem vetru.  Poskrbeti je potrebno tudi, da so v najbolj vročih dnevih tudi zasenčeni, saj previsoke temperature  s seboj prinesejo težave.
Pri temperaturah ned 30 °C seveda nastanejo težave s kalcijem, ki ga manjka v plodovih, a ne samo to. Motnje nastanejo tudi pri tvorjenju cvetnega prahu. Ta postane slabše kaljivo, manj ga je in lepi se na stene prašnikov. Poleg tega se prašniki odprejo, zato je motena tako oprašitev, kakor tudi kaljenje cvetnega prahu in posledično oploditev. Posledično so plodovi manjši, včasih manjka kakšen njihov del, včasih pa do oploditve ne pride in plodov ni ali pa so majhni, kožica je motne barve, okus pa neizrazit, da ne rečem slab.

V drugi stopnji, predvsem v rastlinjakih  pa se prašnična cev ne odpre, brazda pestiča pa se potegne iz njih. V tem primeru pa oprašitev sploh ni več mogoča. Zato cvetovi seveda odpadajo. Nujno je najti način, kako zniževati temperaturo v rastlinjaku.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko vzgajamo solate, sadike endivije, radiča in sladkega komarčka. Presajene iz sadik s koreninsko grudo bodo veliko  manj uhajale v cvet. Prav tako lahko še vedno sejete blitvo. Če opazite prve znake kumarične plesni na kumaricah in bučkah, lahko še vedno posejete tudi solatne kumare, kumare za vlaganje in grmičaste bučke. Običajno je to ceneje in bolj učinkovito, kakor poskušati rešiti obolele posevke.

Še vedno lahko vzgojite tudi sadike nizkega fižola. Grah in bob pa v drugi polovici poletja ne uspevata. Če še nimate prostora na vrtu, pa bi želeli imeti na vrtu tudi rdečo peso, lahko vzgojite sadike. V vsak lonček premera 3 cm posejete dve semenki. Ne pozabite, temno rdeča in na prerezu brez kolobarjev je samo sorta Bikor, ki je okrogla. Naj vas ne zavedejo slikice na vrečicah.  Običaano je temno rdeča tudi podolgovata Cylindra. Tisti, ki ste za nekaj novega, pa lahko pri nas kupite tudi seme pes pisanih barv. Poskusiti ne greh, pravijo.

Mnogi menijo, da bodo prihranili čas in delo, če bodo bučke, kumare in fižol sejali direktno na stalno mesto. Vendar je dokazano, da je pridelek iz sadik tudi do 50 % in več višji. Zato si vzemite čas in vzgojite sadike. Poleti, ko ni hladno, je to dokaj enostaven postopek.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno v rastlinjaku in na prostem sejemo (in sadimo) samo poletne sorte solat: Great lakes, Dalmatinska ledenka ali Unicum so stare, udomačene sorte za poletje. Gentillina se v poletni vročini odlično obnese. Prav tako pa je zanimiva poletna solata romanski, sredozemski tip solate, ki bi jo lahko opisali celo kot štrucarica. Posejete lahko tudi užitni tolščak, ki bo kot podsevek kapusnic le te varoval pred škodljivci.

Prav tako lahko še vedno posejete peteršilj, korenček in blitvo. Posejete ju ob rob rastlinjaka. Še vedno lahko presadite tudi v rastlinjaku sadike kolerabice in zelja. Za cvetačo in brokoli v poletni vročini ni prostora, prav tako pa je še prezgodaj za setev rukole, azijskih listnatih rastlin  in seveda kitajskega kapusa.

Na prostem:

Še vedno presajamo sadike vseh kapusnic, pora, blitve, radiča, endivije in letnih solat. Če hočete, da bo presajanje uspelo in bodo solatnice tudi manj uhajale v cvet, ob presajanju najprej zalijte jamico, vanjo potem posadite  sadiko s koreninsko grudo. Po končanem delu pa zalijte celotno gredo, ne samo posameznih sadik ali vrste. Nato zastrite tla in če je res vroče, presajene sadike tudi zasenčite. Tako bo tudi poraba vode manjša.

Sejemo tudi strniščne posevke, kot je črna redkev, pri nas pa dobite tudi seme bolj blage daikon bele redkve sorte Istap.  Prav tako je v zimskih juhah nepogrešljiva podzemna koleraba, ponovno pa se v naše kuhinje vrača strniščna repa, kot kisla seveda.
Prav tako na prosto posejte nekaj užitnega tolščaka, da z njim začinite poletne solate.

užitni tolščak je odlična, hitro rastoča poletna vrtnina

Namakanje 

Najbolj pomemben opravek zdaj je seveda redno namakanje. Ni vsako namakanje pravilno. Najbolj nujno je, da namakamo redno, saj je za rastline  slabše, da enkrat vodo imajo, vmes med posameznimi namakanji pa je zmanjka. Rastline, ki imajo globoke korenine, namakamo dalj časa in v globino. V začetku preverite, kako globoko ste namočili. Takšne rastline  so vse korenovke, plodovke in kapusnice. Običajno zadošča namakanje dvakrat na teden, a takrat res obilno (zunaj na prostem seveda). Rastline  s plitvejšimi koreninami, kot je solata, čebula, česen… namakamo pogosteje.

tako lahko sami omogočimo ogrevanje vode za namakanje

Da prihranimo nekaj vode, naj bodo tla v poletni vročini zastrta. V rastlinjakih  je primernejša folija, saj le ta preprečuje tudi visoko zračno vlago. Na prostem pa vsekakor zelena zastirka. Najbolj pogosto in najhitreje je dostopna kar pokošena trava. Paziti je potrebno le, da trava ne gnije, zato naj bo malo uvela, ko jo dodamo na vrt. Seveda pa lahko uporabimo tudi pokošene koprive, gabez, deteljo in druge rastline. Polži sovražijo zastirko  iz bezgovih listov  in vej, gozdne praproti ali bele gorjušice. Zastirka iz še zelene bele gorjušice bo tudi zmanjšala število strun v tleh. Lahko je natresemo kar do 10 cm in zastirko  večkrat obnovimo. S tem ob enem tudi pognojimo.
Vedno zastremo celo gredo, ne samo okoli rastlin. Zastirka naj bo tanka, raje jo redno obnavljajte.
Ob zalivanju ne pozabite, da morate zaliti vso zemljo, tudi v medvrstnem prostoru. Žal drugače suhi del zemlje »ukrade« vodo namakanemu in ponovno so rastline  v težavah. Pri tem zelo pomaga tudi zastirka, ki vodo enakomerno porazdeli po površini.

namakanje večjih površin

Mnogi se sprašujejo, kdaj zalivati, zvečer ali zjutraj. Vsekakor je bolje to narediti zgodaj zjutraj. A mnogi ste v službah in je to težko. Če zalivate zvečer, potem voda ne sme biti ledeno hladna, posebej ne, če zalivate po listih. Potrebno jo je prej temperirati. To lahko naredite tudi tako, da jo vsak dan za naslednji dan natočite v sode, kadi. Vanje potem lahko namestite črpalke in sistem bo deloval. Drugače pa se morajo rastline  in tudi zemlja povsem ohladiti.

Pazite pa še na nekaj. Tisti, ki imate cevi speljane od izvira vode do rastlinjaka  ali vrta na površini, morate prvih nekaj litrov vode zvečer pustiti odteči. V ceveh se lahko voda segreje tudi pošteno nad 50 °C.  taka bo seveda požgala liste in tudi uničila vse koristne organizme v zemlji.

Miša PUŠENJAK


Če vas zanima:

> Namakalni sistem v hobi rastlinjaku

ponedeljek, 27. junij 2016

Bolezni vrtnin

Dež prinaša s sabo tudi težave 

Letošnje vreme povzroča težave vseh vrst na vrtninah, tudi v rastlinjakih  niso povsem varne. Da se lahko proti njim borimo, je potrebno vedeti nekaj o tem, s kom se borimo.

Kaj delamo v rastlinjakih

Rastlinjakov ponoči ne zapiramo več, seveda pa moramo biti pozorni, da jih zapremo ob nevihtah in močnejšem vetru.

Najbolj pomemben opravek zdaj je seveda redno namakanje. Redno namakanje je potrebno, da rastline ne bodo trpele pomanjkanja hranil, tudi kalcija.  Ker se pripravlja daljše obdobje toplega vremena, je nujno tla okoli rastlin zastreti, korenine še niso povsem razvite, ne marajo pa previsokih temperatur. Rastline tudi še niso dovolj velike, da bi same senčile tla in varovale korenine, zato je zastiranje zdaj nujno.

Ob zalivanju ne pozabite, da morate zaliti vso zemljo, tudi v medvrstnem prostoru. Žal drugače suhi del zemlje »ukrade« vodo namakanemu in ponovno so rastline  v težavah. Pri tem zelo pomaga tudi zastirka, ki vodo enakomerno porazdeli po površini.

Vzgoja sadik:

Zadnji čas za setev semena zelja in ohrovtov za brstični ohrovt že skoraj prepozno.
Prav tako je še čas za setev endivije in sladkega komarčka, pričnemo pa tudi s setvami radiča.
Če opazite prve znake kumarične plesni, lahko še vedno posejete tudi solatne kumare, kumare za vlaganje in grmičaste bučke. Običajno je to ceneje in bolj učinkovito, kakor poskušati rešiti obolele posevke.

Tudi prezimne sorte pora (Elefant, Carentan) še lahko sejemo, čeprav je zdaj zanje že zadnji čas.
Še vedno lahko vzgojite tudi sadike visokega fižola ali ga sejete direktno na prosto, prav tako pa lahko posejemo še vedno tudi dolgo vigno. Slednja bo uspela seveda le, če bo poletje dovolj toplo, v rastlinjaku pa bo zanjo zagotovo dovolj toplo.


por tudi v rastlinjaku lepo uspeva, koristna vrtnina predvsem pozimi

Mnogi menijo, da bodo prihranili čas in delo, če bodo bučke, kumare in fižol sejali direktno na stalno mesto. Vendar je dokazano, da je pridelek iz sadik tudi do 50% in več višji. Zato si vzemite čas in vzgojite sadike. Poleti, ko ni hladno, je to dokaj enostaven postopek.

Setve v rastlinjaku:

Trenutno v rastlinjak sejemo (in sadimo) samo poletne sorte solat: Great lakes, Dalmatinska ledenka ali Unicum so stare, udomačene sorte za poletje. Gentillina se v poletni vročini odlično obnese. Prav tako pa je zanimiva poletna solata romanski, sredozemski tip solate, ki bi jo lahko opisali celo kot štrucarica. Čeprav deluje grobo, pa je njen list izredno krhek, sladek in okusen. Dve sorti: Corsica z zelenimi in Ovired z rdečimi listi sta že osvojili številne vrtičkarje.

Ko so posajene plodovke, ostaja ob robu rastlinjaka vedno nekaj prostora, saj plodovk ne smemo saditi ob rob. Tam posejte peteršilj in korenček. Zdaj pa že lahko najbolj nestrpni posejejo tudi črno redkev ali podzemno kolerabo.

Prav tako pa lahko ob robu rastlinjaka posadite  tudi nekaj sadik blitve ali posejete plazečo novozelandsko špinačo. Slednja prekriva tla, celo poletje lahko obirate liste in iz njih pripravljati jedi, za katere sicer uporabljamo špinačo (ta raste samo v kratkem in hladnem dnevu) ali blitvo.
Še vedno presajamo sadike kapusnic, pora, peteršilja, blitve in letnih solat.


novozelandska špinača je dober podposevek paradižniku, uspeva v poletni vročini


Vsako prazno mesto v rastlinjaku  takoj nadomestite z novo rastlino. Izkoristite tudi prednosti prezimnih sort radiča. Čeprav odlično uspevajo tudi zunaj, bo vrsta Tržaškega solatnika nadomestila izpad zelene solate v poletni vročini, spomladi  pa nas še enkrat razveselila z zelenimi rozetami.

Najpogostejše bolezni povzročajo glivice

Glivice se razmnožujejo z zelo malimi organi, ki jih imenujemo spore in imajo enako funkcijo, kakor ima pri rastlinah seme, le da so mikroskopske velikosti. Te spore se selijo z rastline na rastlino na različne načine, najpogosteje smo prenašalci mi, s svojimi rokami, obleko ali orodjem. Trosi se lahko iz rastline na rastlino selijo tudi s kapljicami vode. Ta dva načina razmnoževanja lahko preprečimo. Dovolj velike razdalje med rastlinami, da se listi ne prekrivajo preprečijo razmnoževanje s kapljicami vode. Ravno tako pa pazimo, da s glivic s svojimi rokami ne prenašamo iz obolelih rastlin  na zdrave. Ko torej odstranjujemo obolele rastline, se ne dotikamo, pobirano ali čistimo več zdravih rastlin. Prenašalci so lahko tudi žuželke, tudi tiste koristne. Tem seveda ne moremo preprečiti gibanja.
Večina glivic v rastlinjak  prinesemo sami. Osnovna preventiva je, da najprej opravimo vse delo v rastlinjaku, preden gremo na prosto. Nikoli pa ne gremo najprej v krompirjev nasad, niti za minuto ali ogled, preden gremo v rastlinjak. Zelo priporočam tudi, da pred in med delom v rastlinjaku ne kadimo. V tobaku se skrivajo tudi mnogi sovražniki za paradižnik, pa tudi bučke, kumarice, jajčevec in papriko. S prsti, v katerim smo nekaj minut držali cigareto, jih lahko prenesemo na rastline.

Najučinkoviteje ustavimo razvoj glivic v tej fazi, ko se trosi naselijo na zdravi rastlini. Takrat so na primer učinkoviti vsi naravni pripravki, tako čaji, kakor pripravki  na osnovi sojinega lecitina ali preslice, ki jih dobimo c trgovinah. Preprosto naredijo plašč na listu, da se trosi ne morejo pričeti z drugo fazo, to je praktično kaljenje in pritrjevanje na list, steblo ali cvet. Tudi škropljenje z razredčenim mlekom (1:1) ali sirotko pomaga in zavira razvoj glivic. Danes se veliko uporablja tudi pripravek  iz sode bikarbone.

Vendar vse te pripravke  dež seveda spere. V rastlinjaku  pa delujejo vsja en teden. Ker pa zdaj rastline  bujno rastejo, seveda ne delajo dolgo. Novi poganjki niso zavarovani.
Zato moramo v času nevarnosti razvoja glivic, ko velikokrat dežuje, vmes pa so obdobja toplega (ne vročega) in soparnega vremena (kar se dogaja ravno zdaj),  vse te pripravke redno obnavljati. Vsak  novo zrasli poganjke moramo ponovno zavarovati, po vsakem močnejšem dežju pa pripravke, posebej tiste naravne, ponovno nanesti.

Mokrota je glavni vzrok napada glivic plesnivk ali peronosporacij

Najbolj poznane glivične bolezni vrtnin so prave plesni, kot so solatna plesen, paradižnikova ali krompirjeva plesen, ki se je tudi letos že pričela pojavljati tako na prostem, kakor  v rastlinjaku. Ta glivica je najpogostejši vzrok za propad paradižnika in krompirja zelo zgodaj. pojavljajo se tudi čebulna plesen, solatna plesen in druge.


prvi znakli krompirjeve plesni


krompirjeva plesen na paradižniku

Za svoj razvoj in razmnoževanje potrebujejo plesni vlago, toploto in seveda rastline gostiteljice. V vročem in suhem poletju z njimi ni težav, saj se pri temperaturah nad 30 oC ne morejo razmnoževati ali pa se razmnožujejo zelo počasi. Ravno tako v hladni pomladi, kljub temu, da je veliko vlage, nimajo veliko moči. Zanje so najbolj ugodne temperature nad 20 oC, okoli 25 oC pa je njihov razvoj najbolj bujen. Ker je bil letos praktično cel junij v teh mejah je seveda jasno, zakaj paradižnika, ki ni bil v rastlinjaku , že napaden in ima težave. Tisti pa, ki so odstranili drugi pomemben faktor, to je vlaga na listih, se pravi, da so paradižnik pokrili, pa lahko pričakujejo kar lep pridelek, saj je bilo vode in tudi toplote pa zadosti.

Zelo pomembna so odcedna tla

Še nekatere skupine glivic imajo veliko moč v vlažnem in hladnejšem okolju. To so tako imenovane glivice padavice, ki se naselijo v steblih in koreninah rastlin  in zamašijo listne prevodne žile, da nadzemni deli rastline ne pridejo do hrane in vode in propadejo. Glivice, ki povzročajo padavico in jih je kar nekaj, imajo svojo moč samo v premokri zemlji, kjer je premalo zraka. Največ za varstvo pred njimi lahko naredimo, če poskrbimo, da so tla odcedna, da voda ne stoji, pri sadikah pa da jih ne zalivamo preveč in da rastlinjake redno zračimo. Niso naše babice zastonj imele visokih gred in vglobljenih poti. Čeprav je z njimi več dela, kakor je na vrtu, ki je ves v eni ravnini, a v tako vlažnem poletju so korenine rastlin tam na varnem in ne stojijo v vodi. Posebej pomembno je, da tal ne obdelujemo vedno na siti globini, posebej kadar uporabljamo frezo, se na globini obdelovanja tal naredi trdna, neprehodna plast , ki je letos  na njivah, v rastlinjakih , pa tudi na vrtovih delala izredno veliko težav. Tako plast moramo vsake toliko prebiti z globoko obdelavo tal. Zelo učinkovito je tudi sejanje nekaterih rastlin  za zeleni. To sta predvsem neprezimni bela gorjušica ali oljna redkev oziroma prezimna lucerna.

Največ strahu vzbuja vsem vrtičkarjem paradižnikova plesen

Mnogi so jo tudi letos že opazili na svojih rastlinah.
Najboljša obramba je zagotovo rastlinjak. V njem, če delamo pravilno, pogojev za razvoj plesni sploh ni. Seveda pa veljajo osnovni temelji, kolobar, pazimo, da sami ne prinesemo okužbe v ratslinjak, krompir naj nikakor ne raste  v neposredni bližini rastlinjaka, rastlinjak pa redno zračimo oziroma imamo odprt.

Kljub temu, da mnoge motijo, so tudi strehe nad rastlinami paradižnika zelo koristne in so letos rešile marsikatero rastlino. Streha nad posevkom prepreči dolgotrajno omočenost listov, s tem pa tudi ni pogojev, da bi se glivica razvila. zato je streha dokaj dobra, zasilna rešitev, dokler ne zberemo dovolj denarja za dober, kvaliteten rastlinjak.

Druga obveza pa je seveda, da je med rastlinami dovolj prostora – medvrstne razdalje in razdalje v vrsti, ki naj bodo vsaj 50 cm v vrsti in 70 cm med vrstami. Tako preprečimo prenos trosov plesni iz enega lista na drugega preprosto s kapljicami vode, nasad se po jutranji rosi, kondenzu ali dežju hitreje posuši in pogoji za razvoj plesni so hitro manj ugodni.

Povezano s tem je tudi redno odstranjevanje zalistnikov. Vedno bolj pogosto opažam, da ljudje opuščajo to pomembno opravilo, pa ni prav. Ne samo, da ustvarimo večjo gnečo in s tem povzročimo, da se vlaga dalj časa zadržuje na listih rastlin, zalistniki tudi jemljejo življenjsko moč rastlini. Ta pa je najbolj pomembna, da se rastlina lahko čim dalj čas upira napadom plesni. Koreninski sistem preprosto ni sposoben načrpati toliko hranil, kot jih potrebuje gosta in močna rastlina, ki ji nismo odstranili zalistnikov.

Ko pričnejo plodovi zoreti, odstranjujemo tudi spodnje liste, vse do plodu, ki je pričel spreminjati barvo. Pustimo le tisti list, ki je tik pod plodom. Tudi tako ohranjamo nasad svetel in zračen. Poskrbimo pa tudi, da pride do zorečih plodov več sonca.

Še nekaj je zelo pomembno. Pogosto prenesemo bolezen s krompirja na paradižnik mi s svojimi rokami, obleko ali orodjem. Zato nikoli ne smemo obirati paradižnika, ga okopavati, odstranjevati zalistnikov ali kar kolik drugega, če smo se pred tem zadrževali na gredi s krompirjem.

Zelo pomembno je tudi, da v rastlinjakih  temperatura  ne naraste preveč 

Mnoge nekoliko hladnejša jutra premamijo, da pustijo rastlinjak zaprt, preden gredo v službo. Vendar sončni žarki v njem opravijo svoje. Temperature  hitri narastejo veliko preveč.  Zato pa je lahko zaradi vročine v rastlinjakih več težav. V rastlinjaku  morajo biti zdaj podnevi, vedno kadar sije vsaj nekaj sonca, odprte vse odprtine, ki omogočajo zračenje, stranice, vrata, okna. To je zelo pomembno, če želite, da bi bilo v plodovih paradižnika dovolj koristnih snovi, te se namreč ne tvorijo, če se temperature redno dvigujejo nad 30 oC, kar pa je v tako malem prostoru  zelo hitro. V vročini veliko hitreje nastaneta še dva problema. Prvi je gnitje plodov pri muhi, ki je posledica pomanjkanja kalcija. To se pojavi pri visokih temperaturah, povezanih z neredno preskrbo z vodo in preveč dušika v tleh. Vse to pa se na tako majhnem prostoru, kot je majhen rastlinjak zgodi zelo hitro. Drugi problem pa je problem opraševanja. Tudi to je ekstremno moteno pri temperaturah nad 30 oC. plodovi so manjši, lahko so nepravilni, zelo pogost pa jih sploh ni in se oplodi le malo cvetov. Zato je nujno in brez izjeme potrebno imeti poleti rastlinjake odprte, prezračene, če je zaradi neurij potrebo stranice čez noč zapreti, poskrbite, da jih odprete kar najbolj zgodaj zjutraj.

Šele, če izpolnimo vse zgornje pogoje, bodo pomagali tudi naravni pripravki 

V takem deževnem vremenu, kot j bilo letos, je žal potrebno uporabljati pripravke, ki pomagajo rastlini, da se bori s plesnijo. Na vrtu pridelujemo hrano zase in svojo družino, običajno so to tudi otroci. Jaz sem prepričana, da si nihče ne želi sam sebi delati škode.

Čeprav je pravilna in natančna uporaba fitofarmacevtskih pripravkov povsem varna, je to na vrtu praktično nemogoče narediti. Vsa pravila in opozorila veljajo le, če mi natančno odtehtamo pripravek in ga tudi uporabimo le toliko na eno rastlino, kot je predpisano. Karenčna doba je zagotovilo za varno hrano le, če istega sredstva  ne ponavljamo večkrat. Vse to pa je z uporabo enega do pet litrov vode pogosto nemogoče praktično izvesti. Zato na vrtu uporabljamo samo naravne pripravke.
Lahko jih kupimo tudi v trgovinah, ampak kot je že bilo rečeno, v deževnem vremenu jih je potrebno uporabljati zelo pogosto, tudi vsaj tretji dan, če je veliko dežja. To so lahko pripravki narejeni iz sojinega lecitina, timijana, česna ali iz preslice. V letošnjem letu je zelo smiselno uporabiti tudi bakreno listno gnojilo, ki je zelo učinkovito, pa še karenčne dobe nima. Vsekakor uporabljamo pripravke izmenično in jih ne mešamo med seboj. Razmak, dokler je tako vreme, 5 – 7 dni.

V trgovinah dobimo tudi številne pripravke, ki krepijo odpornost rastlin, lahko so narejeni iz alg ali pa vsebujejo potrebne aminokisline in druge snovi, ki pomagajo rastlinam premagovati stres. Tudi redna uporaba teh pripravkov je prav za plodovke zelo priporočljiva.

Doma pa si lahko sami naredimo pripravke – čaje iz žajblja, kamilice ali rmana, tudi bezeg je uporaben, občasno pa vmes uporabimo še razredčeno mleko. Pripravkom lahko ob mešanju dodamo še ščepec apna.

Če se plesen že pojavi, kar je na prostem letos skoraj neminovno, potem tako odstranimo obolele liste in sicer jih odrežemo s škarjicami in odnesemo z vrta v koš za smeti. Ker se razvoj plesni ustavi, ko se temperature dvignejo, ne smemo prehitri obupati in poskusimo rastline reševati. Res pa je, da ne za vsako ceno, tudi za ceno nezdrave hrane. V letošnjem vremenu prekrasno uspevajo solate, kapusnice in tudi fižol, zato se do sitega najejmo te zelenjave.

Pepelaste plesni so plesni vročega in suhega poletja

Kljub temu pa se letos množično pojavljajo na že mladih kumarah, bučkah in celo solati. V jeseni ap so zelo pogoste na peteršilju, radiču, motovilcu in seveda še marsikje. Te nam pokrijejo liste rastlin  z belo, mokasto prevleko, lisami in pegami.

Pepelaste plesni delujejo na površini lista in jih v začetku napada lahko tudi speremo z močnejšimi curki vode. Ta postopek je uporaben predvsem na vrtnicah in radiču. Peteršilj pa preprosto porežemo, pustimo samo srčne liste in šele potem speremo z curki vode. Enako naredimo s prezimnimi sortami radiča, letnih sort pa ne smemo rezati, pomagamo si lahko samo s curki vode in naravnimi pripravki. Izmed teh so proti pepelastim plesnim učinkoviti pripravki iz preslice, česna, jabolčnega kisa, bezgovih listov, kopriv in kamilic. Pri bučnicah si deloma pomagamo z mešani posevki z baziliko ali čebulnicami: česen, čebula, drobnjak, stoletna čebula, kitajski drobnjak…v bližini zmanjšujejo napade pepelaste plesni.


pepelasta plesen, ko opazimo prve znake, je skrajni čas za pomoč vrtninam


pepelasta plesen celo na solati

V trgovinah dobimo dva naravna pripravka AQ10 in Vitisan.
Vsi pripravki delujejo samo pred napadom ali povsem na začetku napada, ko opazimo prve pege ali znake. Uporabljamo jih vedno pozno zvečer, ko sonce ne sije, drugače jih sončni žarki razgradijo.

Miša PUŠENJAK

ponedeljek, 06. junij 2016

Zimske vrtnine

Junija že mislimo tudi na zimo

Kapusnice so že od nekdaj zelo priljubljena zelenjava na zimskem jedilniku Slovencev. Žal pa jih je v zadnjih letih zamenjal neokusen paradižnik in solata iz daljnih krajev. Tako počasi tudi zelje izginja iz naših vrtov, ohrovt pa tako sodi med pogosto pozabljene in zelo zanemarjene kapusnice. Ravno v juniju je zadnji čas, da se spomnimo nanj.

Križnice so zelo pisana skupina vrtnin. Pri nekaterih uživamo liste, pri drugih steblo, pri tretjih poganjke pri četrtih korenine. Tudi ohrovt sodi v družino križnic in na njem vidimo vso pestrost te družine. Poznamo listnati ohrovt, kjer najdemo več različnih oblik, od kodrolistnega, do sredozemskega tipa v obliki palme, in najbolj navadnega, ki mu nekateri rečejo tudi krmni, a je prav tako odličen za prehrano ljudi. Verjetno bolj poznan je brstični ohrovt, ki mu nekateri ljubkovalno rečejo popčar. Ta izraz je všeč tudi meni. Sodi pa med mlajše zelenjadnice. Najbolj pa poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, le da je listna površina veliko bolj nagubana.
Ohrovt sodi po nekaterih objavah med vrtnine, ki imajo skupno največjo količino različnih antioksidantov. Vsebuje vse življenjsko pomembne aminokisline, seveda pa tudi veliko rudnin in pester spekter vitaminov. Zato nam daje moč in energijo, posebej pozimi, ko je naša prehrana veliko bolj nezdrava. Pomembno znižuje tako količino holesterola v krvi, kakor tudi uravnava količino sladkorja v krvi.


listnati ohrovt

brstični ohrovt

Vse tri oblike ohrovta pridelujemo iz sadik. Vzgojimo si sadike s koreninsko grudo, saj to danes tudi za vrtičkarje ni preveč težko. Za vzgojo sadike potrebujemo okoli štiri tedne. Posejemo ga v multiplošče s 160 lončki oziroma v lončke premera 4 cm, v vsakega po eno seme. Idealen čas za presajanje brstičnega ohrovta je sredina junija, presajamo pa ga lahko vse do sredine julija.  Listnati ohrovt lahko presajamo že nekaj prej, saj bolje prenaša poletno vročino. Vendar tudi listi le tega postanejo bolj okusni šele, ko vsaj enkrat pomrznejo. Glavnati ohrovt bi lahko pridelovali celo leto, vendar običajno poleti pri veliki količini druge zelenjave ne najde poti na naše mize. Zato je tudi tukaj najbolj smiselna jesensko zimska pridelava – presajanje v juniju.


glavnati ohrovt

Razdalja med posameznimi sadikami je odvisna od tega, s katerim ohrovtom imamo opravka. Glavnati ohrovt lahko sadim o dokaj blizu skupaj , če želimo pridelati manjše glave. Med rastlinami  naj bo 30 – 50 cm razmaka, med vrstami pa 40 – 60 cm. Bližje skupaj bo rasel, manjše glave bodo. Brstični ohrovt potrebuje vsaj 50 cm med rastlinami  v vrsti in 60 cm med vrstami, listnati pa raje še 10 cm več.

V vročem delu leta sadike rastejo zelo počasi. Vmesni prostor lahko izkoristimo za pridelavo nizkega stročjega fižola, če ni bil prej fižol kot predposevek, posejemo lahko solato berivko ali presadimo sadike solate s koreninsko grudo. V jeseni lahko med rastline  listnatega ohrovta, če smo poleti že obtrgovali liste, posejemo špinačo. Vsekakor je dobro, da ob gredici posejemo žametnice in ognjič, lahko pa se tudi med rastlinami   plazi kapucinka. Dober sosed ohrovtom, tako kakor zelju, je tudi zelena,  med zelišči pa še kumina, kamilica, koper in komarček, drobnjak in kitajski drobnjak.
Poleti poskrbimo, da so tla rahla in brez plevelov, po potrebi namakamo. Ker imajo ohrovti globoke korenine, namakamo dolgo, vendar samo enkrat na teden. V suhem vremenu ima listnati ohrovt zelo trde liste, namakanje te liste naredi okusnejše in manj trde. Brstični ohrovt v topli jeseni naredi večje, a manj zbite brste, v hladni jeseni pa so brsti trdi in zbiti.


pomembno je redno in temeljito namakanje


zastirka prihrani vodo

Črna žilavka, bakterijska bolezen je na ekološkem vrtu lahko težava, napada skoraj vse kapusnice. Pravzaprav je edini sovražnik glavnatemu ohrovtu. Prepoznamo jo po rumenih trikotnih lisah, ki se zajedajo v od listnega roba proti peclju. Zaščita je samo dobro odcedna zemlja, okopavanje, da voda ne zastaja v območju korenin in obvezen, najmanj štiri leten kolobar. Rastline krepimo z redno uporabo pripravkov iz morskih alg, lahko pa sami delamo pripravke  iz cvetov regrata ali ognjiča. Doma pa si lahko naredimo pripravke  iz regratovih ali ognjičevih cvetov, lahko pa ob pojavu prvih rumenih lis skuhamo žajbljev čaj. Vse pripravke  je seveda potrebno uporabiti večkrat. Sajenje drobnjaka, kitajskega drobnjaka in kamilic v mešanih posevkih pomaga zmanjšati nevarnost te bolezni. Listnati in brstični ohrovt te težave običajno ne poznata.

Bolhači so reden pojav na vseh kapusnicah. Vendar so najmanjša težava ravno pri pridelavi ohrovta. Pomagajo vedno vlažna organska zastirka okoli rastlin, pepel, pelinova ali vratičeva brozga in mešani posevki s solato in špinačo. Učinkovita je tudi paradižnikova brozga ali in polaganje ostankov paradižnikovih rastlin na rastline.  Pogosto sejemo tako imenovane past rastline – bela gorjušica je ena izmed njih. Tam se bodo raje zadrževali.

Tudi za gosenice metuljev, ki objedajo liste, ohrovti niso zanimivi. Biotično varstvo je iskanje in uničevanje jajčec, ki jih najdemo na spodnji strani listov. Čeprav se sliši zamudno, pa to sploh ni, saj so jajčeca živo rumena in jih zjutraj dokaj lahko najdemo. Deloma pomaga tudi škropljenje s paradižnikovim  ali pelinovim čajem, polaganje ostankov paradižnika med rastline, mešani posevki s špinačo ali zeleno. Odlično metulje (in tudi bolhače) preganja vonj kamilice in zelene.
Edina prava nevarnost za ohrovt se je pojavila nekaj let nazaj, to je kapusov ščitkar. Ni tako nevaren, kakor  rastlinjakov, vendar pa lahko povzroči sajavost rastlin  in se tem neužiten pridelek. Rastline varujemo tako, da okoli njih redno tresemo pepel, če ga le imamo. Takoj, ko ga opazimo, poškropimo s pripravki  iz rabarbare, vratiča ali pelina, lahko pa tudi s pripravkom iz sode bikarbone. Tretiranje ponavljamo tako dolgo, dokler jih še opazimo v sedemdnevnem razmaku. V trgovinah dobite tudi pripravke, ki vsebujejo izvlečke piretrinov, izvlečke iz semena drevesa neem. Iščemo pa ga tako, da privzdigujemo spodnje liste, ki so na tleh. Tam se namreč nahaja.

Kaj delamo v rastlinjakih

Rastlinjakov ponoči ne zapiramo več, seveda pa moramo biti pozorni, da jih zapremo ob nevihtah in močnejšem vetru.

Najbolj pomemben opravek zdaj je seveda redno namakanje. Redno namakanje je potrebno , da rastline ne bodo trpele pomanjkanja hranil, tudi kalcija. Če so rastline  plodovk že dovolj velike, jih okopljemo, lahko tudi ogrnemo (če ne gre za cepljenke). Da boste varčevali z vodo in bo tudi dela manj, zastrite potem tla okoli njih za zastirko. Nekateri ste sicer že sadili vrtnine na folijo, tem to delo odpade. Ob zalivanju ne pozabite, da morate zaliti vso zemljo, tudi v medvrstnem prostoru. Žal drugače suhi del zemlje »ukrade« vodo namakanemu in ponovno so rastline  v težavah. Pri tem zelo pomaga tudi zastirka, ki vodo enakomerno porazdeli po površini.
V rastlinjakih  še vedno vzgajamo sadike, sejemo in presajamo mnoge vrtnine.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko sejete seme zelja in ohrovtov. Zagotovo pa je zdaj čas, da posejemo brstični in listnati ohrovt, da boste imeli tudi pozimi svežo, zdravo zelenjavo. Za križnice, med katere sodita, je namreč znano, da so prav pozimi posebej koristne, saj dvigujejo naš imunski sistem. S tem pa preprečujejo številna prehladna obolenja, nam dajejo energijo in razkisujejo telesa.

Prav tako je še čas za setev endivije in sladkega komarčka, pričnemo pa tudi s setvami radiča. Sejemo lahko vse sorte endivije. Najzgodnejša je Eskariol rumena, sledi ji Dečkova glava. Že zadnjič omenjeni Natacha in Malan sta nekje za Dedkovo glavo, najpoznejša pa je Eskariol zelena.
Med radiči je še vedno najbolj popularna sorta Palla rossa. Mnogi se sprašujejo, kaj pomenijo številke za imenom sorte. Te številke pomnijo zgodnost, nižja je, bolj zgodnja je sorta. Zgodnje sorte so najpogosteje ves čas rdeče, pozne sorte pa imajo po večini veliko zelenih listov in šele pozno v sredini listne rozete naredijo rdečo glavo. So pa veliko bolj odporne na mraz. Zato pa svetujem setev obeh sort. Radič, vzgojen iz sadik bo kvalitetnejši in manj bo uhajal v cvet. Podobna sorta, ki pa odlično prenaša mraz in je na vrtu vsekakor lahko najmanj do januarja je Bianca Invernale. Ta sorta naredi okrogle glave z svetlo zelenimi listi , na katerih občasno opazimo kakšno rdečo pego. Poleg sorte Palla Rosaa je odličen radič še sorta Castel Franco. Ta sorta je prezimno jesenska, to pomeni, da naredi glave v jeseni, najpogosteje pa jih obdrži vse do pozne zime ali zgodnje pomladi. To je edina sorta, ki je le redko grenka. Štrucarje, sladkorne radiče poznate vsi, so pa najbolj občutljivi med radiči. Prve jih moramo porezati, saj so najbolj občutljivi na mraz in tudi pepelasta plesen jih v jeseni rada napade. Zato jih v primeru suhe jeseni redno škropite z preslico.

Setve v rastlinjaku:

Trenutno v rastlinjak sejemo (in sadimo) poletne sorte solat: Great lakes, Dalmatinska ledenka ali Unicum so stare, udomačene sorte za poletje. Gentillina se v poletni vročini odlično obnese. Prav tako pa je zanimiva poletna solata romanski, sredozemski tip solate, ki bi jo lahko opisali celo kot štrucarica. Čeprav deluje grobo, pa je njen list izredno krhek, sladek in okusen. Dve sorti: Corsica z zelenimi in Ovired z rdečimi listi sta že osvojili številne vrtičkarje. Ko so posajene plodovke, ostaja ob robu rastlinjaka  vedno nekaj prostora, saj plodovk ne smemo saditi ob rob. Tam posejte peteršilj in korenček.

Prav tako pa lahko ob robu rastlinjaka posadite  tudi nekaj sadik blitve ali posejete plazečo novozelandsko špinačo. Slednja prekriva tla, celo poletje lahko obirate liste in iz njih pripravljati jedi, za katere sicer uporabljamo špinačo (ta raste samo v kratkem in hladnem dnevu) ali blitvo.
Še vedno presajamo sadike kapusnic, pora, peteršilja, blitve in letnih solat.

Vsako prazno mesto v rastlinjaku  takoj nadomestite z novo rastlino. Izkoristite tudi prednosti prezimnih sort radiča. Čeprav odlično uspevajo tudi zunaj, bo vrsta Tržaškega solatnika nadomestila izpad zelene solate v poletni vročini, spomladi  pa nas še enkrat razveselila z zelenimi rozetami. Zagotovo bi moral na vsakem vrtu rasti tudi Solkanski radič. Gre za staro slovensko prezimno sorto. Še boljša in pisana pa bo mešanica obeh sort, tudi v rastlinjaku.

Najstarejša prezimna sorta je Verona, njej pa dela družbo še Treviški radič. Obe sorti lahko pozimi tudi silimo.

Varstvo vrtnin v rastlinjaku:

Še vedno je med glivičnimi obolenji najbolj nevarna pepelasta plesen. V trgovinah dobite v ekološka, biološka pripravka, to sta Vitisan in AQ 10. Pri prvem gre za posebne mlete gline in kamnine, pri drugem pa za glivice. Ki ne dovolijo pepelastim plesnim razvoja in razmnoževanja. Obojne uporabimo takoj, ko opazimo prve bele lise plesni, zato budno spremljajte dogajanje na listih predvsem bučnic – tudi kumaric. Poleg omenjenih pripravkov dobimo tudi nekaj rastlinskih izvlečkov, za preprečevanje razvoja pepelaste plesni najpogosteje uporabljamo izvlečke preslice, ki ga lahko naredite tudi doma. Pazite, da boste z omenjenimi pripravki  redno varovali na novo zrasle poganjke.

solatne in druge plesni ogrožajo posevke

Posebej na prostem pa je zdaj tudi velika nevarnost napada vse gliv plesnivk: peronosporacij.
Pripravki, ki jih uporabljamo v boju proti peronosporam oz. plesnim na vrtninah in okrasnih rastlinah

zelišče pripravek recept opombe deluje na
regrat prevrelka 2 kg svežih listov in cvetov
10 l vode
Nerazredčeno za odrasle, 1:5 razredčeno za sadike, po tleh in po listih Krepi odpornost rastlin, izboljša kvaliteto plodov, močnejša rast
čaj 200 gr rastlin 
10 l vode
Nerazredčeno po rastlinah
ognjič prevrelka 1 kg cele rastline
10 l vode
1:5 razredčeno škropimo po rastlinah in pa tleh.
Če dodamo nekaj baldrijana ali kamilic, omilimo neprijeten vonj.
Krepi odpornost rastlin
čaj 1 pest cvetov
1 l vrele vode
Nerazredčeno škropimo po rastlinah
njivska preslica prevrelka 1 - 1,5 kg sveže zeli ali  200 gr suhega zelišča
10 l vode
Razredčimo 1: 3(do 5)
Zalivamo po tleh in rastlinah
Pepelaste plesni, redno na tri do pet dni škropimo, ostale glive, padavice sadik, deluje tudi na zmanjšanje števila pršic, uši
brozga 1 - 1,5 kg sveže zeli ali  200 gr suhega zelišča
10 l vode
1: 5 razredčimo, škropimo po listih
hladen izvleček 1 - 1,5 kg sveže zeli ali  200 gr suhega zelišča
10 l vode
1: 3 redčimo
bezeg prevrelka 1 kg svežih ali 200 gr posušenih listov
10 l vode
Nerazredčeno Številne glivične bolezni
ekstrakt 250 gr listov,
0,5 l vode
sesekljamo in precedimo, dodamo 0,5 l tople vode in kapljico detergenta
zastirka listi Okoli ogroženih rastlin Proti polžem
kamilica čaj 1 slaba pest posušenih kamilic
1 l vode
Seme namakamo najmanj 30 minut v toplem (ne vročem) čaju Razkuževanje semena, predvsem križnic in stročnic, različne glivične in bakterijske bolezni,
izvleček 1 slaba pest posušenih kamilic
1 l vode
24 ur namočeno, razredčimo 1:5
česen brozga 500 gr listov in strokov (uporabimo poškodovane)
10 l vode
1:10 razredčeno Proti plesnivkam, pepelasti plesni
čaj 70 gr  rastlinskih delov in strokov
1 l vode
Več ur naj stoji (čez noč)
čebula čaj 75 gr sesekljane čebule (tudi lsitov)
1 l vode
nerazredčeno Glivične bolezni, uši, muhe
prevrelka 500 gr sesekljanih listov in čebule
10 l vode
1 : 10 razredčimo
brozga 20 – 50 gr luskov, posušene čebule
1 l vode
7 dni
Drobnjak, kitajski drobnjak čaj 75  - 100 gr zeli
1 l vrele vode
ohladimo Glivice plesnivke
hren čaj 500 gr zelenih listov
1 l vode
1: 1 razredčimo Monilija, bela, siva plesen
prevrelka 300 gr rastl. delov
10 l vode
Ne redčimo
žajbelj brozga 500 gr sveže zeli
5 l vode
nerazredečeno Proti vsem glivičnim in bakterijskim obolenjem, ne pretiravamo, da ne povzročimo škode, padavica sadik, razkuževanje semena, glivične bolezni
brozga 500 gr sveže zeli
5 l vode
1: 1 razredčeno
čaj Pest zeli
1 l vode
nerazredčeno
rman hladni izvleček 20 gr suhe zeli,
1 l vode
24 ur stoji na hladnem, nerazredčeno Glivične bolezni, posebej plesnivke, tudi proti škodljivcem
ekstrakt 20 gr suhe zeli,
1 l vode
1:10 razredčimo
mleko, sirotka redčimo 1: 1 Glive plesnivke, razmnoževanje virusov: deluje proti vsem pegavostim, tudi na vrtnicah, astrah, kumarah…
soda bikarbona 1 žlica sode bikarbone
2,5 žlice rastlinskega olja
4 l tople vode in počasi mešamo
Dodamo kapljico detergenta za pomivanje posode
Ne redčimo Glivične bolezni, pepelaste in prave plesni
Pol litra vode, 1 žlička sode, 1 žlička mila, nekaj olja Premešamo in poškropimo, to naredimo večkrat  Proti bolhačem
Jabolčni kis 3 žlice najmanj 5% jabolčnega kisa
3 l vode
Pegavosti na rastlinah, tudi vrtnicah

Če ni časa za pripravo domačih »zvarkov«, lahko v trgovinah kupite pripravek  iz njivske preslice, česnov pripravek, pripravek  iz timijana, pa tudi sojin lecitin in bakrena listna gnojila zdaj pomagajo rastlinam, da ne bodo zbolele. Vsi ti pripravki so preventivni, to pomeni, da preprečujejo okužbe in ne zdravijo. Zato jih moramo porabiti pogosto kadar so vremenske razmere za razvoj bolezni ugodne. Zato si zdaj morate vzeti čas tudi za varstvo vaših vrtnin.

V rastlinjakih  bodo zadoščala tudi sredstva za krepitev odpornosti, med kupljeni so to izvlečki morskih alg, aminokislinski pripravki  in najnovejši izvlečki rastlin  Plantonic. Izberite enega samega, ne mešati in predvsem, uporabite jih, ko so rastline ohlajene. Upam, da v teh številnih nevihtah ne bo več toče, če pa bo, so prav isti pripravki  namenjeni tudi zdravljeni posledic po toči. Uporabimo pa jih takoj, ko je to možno. Šele čez tri dni pa jim dodamo sredstva za varstvo rastlin.

Vse pripravke  uporabimo pozno zvečer, definitivno po sončnem zahodu, najbolje pa tik pred temo.
Ostale vrtnine v rastlinjakih  še ne potrebujejo vaše pomoči, samo kalcij preko listov. 

Miša PUŠENJAK  

ponedeljek, 23. maj 2016

Kalcij je element pomemben za odpornost rastlin

Zdaj pa gre zares

Zdaj pa se je zima dokončno poslovila. Seveda bodo še hladnejši dnevi, pa vendarle je dan vedno daljši, sonce vse močnejše in zato so dnevi vedno bolj topli. V rastlinjaku imate zagotovo vse posajeno. Zdaj se pričenja nega rastlin.

Gnojenje plodovk

Upam, da ste pred sajenjem plodovk v rastlinjak ustrezno in ne pretirano pognojili vašo zemljo. Pretirano gnojenje vedno prinaša več težav z boleznimi in tudi škodljivci v rastlinjaku. Zdaj pa prihaja čas, ko bomo poskrbeli za posebne zahteve naših rastlin z listnim gnojenjem.
Uravnotežena prehrana je pogoj za dobro zdravstveno stanje vrtnin, posebej plodovk. Rastline sprejemajo hranila iz talne raztopine – pomembno je torej, da je v tleh vedno zadosti vlage, lahko pa jih v primeru pomanjkanja ali posebnih vremenskih razmer rastlinam dodamo direktno na liste – foliarno gnojenje.

Večina hranil se po rastlinah prestavlja iz korenin do mesta, kjer so potrebna, po posebnem prevodnem sistemu floemu. Za ta prenos porabljajo veliko energije. Kalcij sprejemajo rastline  s koreninami in se prestavlja po rastlini po drugem sistemu ksilemu skupaj z vodo s pomočjo transpiracije. Sprejem kalcija v rastlino je pasiven, ne potrebuje energije, transpiracija je vzvod. Zelo slabo ali skoraj nič se prestavlja kalcij po floemu. Ravno zato so rastni vršički in plodovi najbolj občutljivi, saj tam transpiracija skoraj ne poteka.

Kalcij je sploh poseben element, pomemben za odpornost rastlin. Žal pa v poletni vročini korenine niso sposobne kalcij iz zemlje pripeljati do plodov, tja ker ga potrebuje. Zato pa ga je potrebno poleti dodajati preko listov, ne preko korenin.

Tisti, ki želite uporabljati samo domače pripravke, ga lahko dodajate z razredčenim mlekom ali sirotko (1:1), namočenimi koprivami, vendar je potrebno z njimi škropiti, ne zalivati. V trgovinah dobite številne pripravke, ki vsebujejo kalcij in so primerni za listno gnojenje – kalcijeva listna gnojila. Sama priporočam uporabo naravnih listnih gnojil, žal jih prav povsod ne dobite. Med najboljšimi je zagotovo pripravek Lithovit, ki je zmleta kamnina, poleg kalcija vsebuje še veliko mikroelementov, za katere vam bodo vse plodovke hvaležne: (magnezij, pomemben sestavni del klorofila; mangan: kofaktor encimov, vloga pri razvoju kisika v fotosistemu; cink: kofaktor encimov; baker: sestavni del encimov in redoks katalizi; kobalt: kofaktor pri simbioznem fiksiranju molekularnega dušika).
Kjer ga ne morete nabaviti, lahko uporabljate tudi izvlečke morskih alg ali pa seveda kalcijeva listna gnojila.

Pomanjkanje kalcija pri paradižniku

Toliko plodov z ene rastline lahko izgubimo, če je kalcija v plodovih premalo

Tudi paprika je zelo občutljiva na pomanjkanje kalcija

Začnemo pa pred nastankom težav, takoj ko se formirajo prvi plodovi in redno škropimo vsakih 14 dni. Posebej pomembno je to v rastlinjakih, kjer je hitro prevroče. Večina plodovk v rastlinjakih  že cveti, zato jim  je potrebno  pričeti kalcij dodajati preko listov.

Kaj delamo v rastlinjakih

Najbolj pomemben opravek zdaj je redno zračenje rastlinjakov, ki pa jih zvečer še vedno zapremo. Vendar jih je potrebno odpreti še preden nanje zjutraj posije sonce. Naj vas ne bo strah odpreti rastlinjak pred odhodom v službo. Odpremo obe strani, na obeh bokih.
V rastlinjakih  še vedno vzgajamo sadike, sejemo in presajamo mnoge vrtnine.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko sejete seme kapusnic za sadike, za  cvetačo in brokoli, ki dobro uspevata samo v hladnejšem vremenu in kratkem dnevu je sicer prepozno. Poleti se nima smisla z njima ukvarjati. Zagotovo pa je zdaj čas, da posejemo brstični in listnati ohrovt, da boste imeli tudi pozimi svežo, zdravo zelenjavo. Za križnice, med katere sodita, je namreč znano, da so prav pozimi posebej koristne, saj dvigujejo naš imunski sistem. S tem pa preprečujejo številna prehladna obolenja, nam dajejo energijo in razkisujejo telesa.

Prav tako je šele zdaj čas za setev endivije in sladkega komarčka, a le za sadike, ne še direktno na stalno mesto. Obe vrtnini namreč v dolgem dnevu prehitro zacvetita. Sejemo lahko vse sorte endivije. Najzgodnejša je Eskariol rumena, sledi ji Dečkova glava. Že zadnjič omenjeni Natacha in Malan sta nekje za Dedkovo glavo, najpoznejša pa je Eskariol zelena. Ker pa odlično prenaša nizke temperature  jo morate imeti na vrtu. Danes so žal na vrečicah s semenom napisana zelo čudna imena, saj naša tako cenjena Evropa v svoji zakonodaji zahteva originalna imena sort. Upam, da vam bodo pri izbiri semena prodajalci znali pomagati. Vse te sorte se namreč še vedno dobijo, le vedeti moramo, kakšno je njihovo originalno ime.

Če še niste, med paradižnik in papriko posejte solato berivko ali pa posadite  sadike letnih solat, da bo prostor bolje izkoriščen.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno sejemo letne sorte solat. Sejemo jih direktno, sama sem sicer še vedno bolj pristaš vzgoje sadik s koreninsko grudo seveda.
Ko smo že pri berivkah, lahko za poskus posejete še mešanico rastlin  za mlade liste (Baby leaf), v katerih najdemo še rukolo, blitvo in rdečo peso. Zelo zanimiv okus take berivke odlično dopolnijo jogurtovi prelivi. Je pa odlična za preganjanje spomladanske utrujenosti. Posejete jo lahko tudi v rastlinjake.

Ko so posajene plodovke, ostaja ob robu rastlinjaka  vedno nekaj prostora, saj plodovk ne smemo saditi ob rob. Tam posejte peteršilj in korenček. Prav tako pa lahko ob robu rastlinjaka posadite  tudi nekaj sadik blitve ali posejete plazečo novozelandsko špinačo. Slednja prekriva tla, celo poletje lahko obirate liste in iz njih pripravljati jedi, za katere sicer uporabljamo špinačo (ta raste samo v kratkem in hladnem dnevu) ali blitvo.

Še vedno presajamo sadike kapusnic, pora, peteršilja, blitve in letnih solat.

Blitva se v rastlinjakih odlično obnese, lahko jo režemo  skoraj celo zimo.


Tisti, ki imate radi nekaj drugega, lahko v rastlinjak posadite  tudi sadike arašidov, ki jih dobite v bolje založenih vrtnarijah.
Vsako prazno mesto v rastlinjaku  takoj nadomestite z novo rastlino.

Varstvo vrtnin v rastlinjaku:

V tem trenutku je med glivičnimi obolenji najbolj nevarna pepelasta plesen. V trgovinah dobite v ekološka, biološka pripravka, to sta Vitisan in AQ 10. Pri prvem gre za posebne mlete gline in kamnine, pri drugem pa za glivice. Ki ne dovolijo pepelastim plesnim razvoja in razmnoževanja. Obojne uporabimo takoj, ko opazimo prve bele lise plesni, zato budno spremljajte dogajanje na listih predvsem bučnic – tudi kumaric.

Poleg omenjenih pripravkov dobimo tudi nekaj rastlinskih izvlečkov, za preprečevanje razvoja pepelaste plesni najpogosteje uporabljamo izvlečke preslice, ki ga lahko naredite tudi doma. Pazite, da boste z omenjenimi pripravki  redno varovali na novo zrasle poganjke.

Vse pripravke  uporabimo pozno zvečer, definitivno po sončnem zahodu, najbolje pa tik pred temo.
Ostale vrtnine v rastlinjakih  še ne potrebujejo vaše pomoči, samo kalcij preko listov.

Miša PUŠENJAK