ponedeljek, 24. april 2017

Kaj narediti po mrazu

Mraz je ponovno prizadel večji del Slovenije. Žal je bilo dokaj hudo. Rastlinjaki, če ste poskrbeli za nekaj ukrepov, so jo bolje odnesli. A ne glede na to ali so poškodbe na rastlinah  vidne ali ne, so rastline doživele stres. Že dva dni tako močnega in ledenega vetra je povzročilo poškodbe.


Če so doživele samo stres in je listna masa nepoškodovana, takoj, ko je možno, poškropite vse rastline, sadno drevje, okrasne rastline in vrtine. Nekateri imate na prostem tudi že balkonske rastline. Upam, da ste jih pospravili na varno, če pa ne, poškropite tudi njih. Ne odstranjujemo poškodovanih delov, čim prej uporabimo ali izvlečke morskih alg (hladno stiskane imajo prednost) ali pa naravni pripravek  PlanTonic. Poškropimo in šele po dnevu ali dveh pregledamo, kaj je potrebno odstraniti, porezati ali kako drugače sanirati, če so poškodbe nastale samo zaradi vetra. Če pa je vzrok mraz, je sicer reakcija podobna, le da listov, cvetov, ki so popolnoma pomrznili seveda ne boste reševali. Je pa smiselno poškropiti z istimi pripravki, če je kaj nepoškodovane listne mase zato, da bodo čim prej pognali novi poganjki.

Šele po treh, petih dnevih se lotimo tudi zaščite vrtnin. Seveda kemičnih sredstev ne boste iskali. Pomaga vam lahko pripravek, listno gnojilo Basfoliar activ, med doma narejenimi pa kamilični čaj, preslični pripravek, pa tudi žajbljev ali timijanov čaj.  Pripravkom pa dodajte izvlečke morskih alg ali PlanTonic, da bodo rane čim prej pozdravljene, zaceljene.

Kako vam lahko pomaga internet 

Pri izbiri ustreznih sredstev za varstvo rastlin, pa tudi ukrepov pri nekaterih težavah, ki se pojavljajo vsako leto v kmetijstvu,  vam lahko pomagajo tudi obvestila na spletnih straneh Kmetijskih zavodov, povezava na Zavod, kjer sem jaz zaposlena: http://www.kmetijski-zavod.si/ . Tukaj najdete sprotna navodila za varstvo večine kmetijskih rastlin.

Kaj lahko uporabite za okrasne rastline  in vrtnine pa najdete na spletni strani Fito info in sicer: http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm . Oglejte si to stran, na levi strani lahko iščete po različnih kategorijah: vtipkate lahko ime izbranega sredstva za varstvo rastlin, lahko iščete po kulturi (zeleno obarvan prostorček) ali po škodljivcu/bolezni. Zelo prijazna sicer ni, a vendarle najdete z nekaj potrpljenja vse podatke. Čisto spodaj na levi strani najdete napis: NOVO - Tematski seznami FFS, s klikom na to stran najdete med številnimi zbirkami, tudi seznam v ekološki pridelavi dovoljenih sredstev za varstvo rastlin. Ja, internet je dober za iskanje številnih podatkov, če jih le znamo najti.

Ko sem že pri internetu, pa naj vam posredujem še spletno stran naše Agencije RS za okolje (ARSO),na kateri najdete temperature zemlje, http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/ . Danes so spet prenizke za setve fižola, tudi korenčka in peteršilja, a na srečo sta te dve vrtnini vsaj letos, tistim, ki so ju že posejali, že vzkalili.  če pa greste malo nazaj, pa najdete tudi stran z vodnimi bilancami, ki je uporabna zato, da znate pravočasno pričeti namakati. Na naslednji povezavi je, vas pa zanima bilanca v vegetaciji, to je spodnja tabela. Ko gre bilanca proti minusu, je čas za ponovno namakanje. Ker pa gre na vrtovih stvar nekoliko drugače, odvisno od vrtnin, zemlje… je seveda potrebno tudi vaše opazovanje, sodelovanje. Ne začeti prepozno, ker je potem tako poraba vode kakor sam učinke namakanja slabši http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/wb/.




Miša PUŠENJAK

ponedeljek, 10. april 2017

Paradižnik – plodovi sonca

Čeprav prihaja k nam iz tropskih krajev Južne Amerike, je paradižnik že pred leti dobil domovinsko pravico na naših vrtovih. Verjetno je poleg solate in fižola najbolj pogosta vrtnina, ki jo lahko najdemo na slovenskih gredicah in seveda v rastlinjaku. Tako je priljubljen, da mu že nekoliko škodi, saj si ga ljudje želijo pridelati za vsako ceno, tudi na račun uporabe kemije.





Potrebno je vzgojiti sadike

Danes seveda vzgajamo samo sadike s koreninsko grudo. Resnično priporočam, da si vzamemo čas za pikiranje (ne presajanje), saj pikiranje močno vzpodbudi rast večjega števila stranskih koreninic, ki bodo lahko v suši poiskale in  črpale več vlage.

Setvene plošče so lahko različni plitvi zabojčki, saj komaj vzkaljene rastlinice nimajo globokih korenin. Temperatura za kaljenje bi naj bila okoli 25oC. Bolj pomembno kot sama višina temperature je, da ta do vznika rastlin čim manj niha, potem je vznik hiter, predvsem pa enakomeren. Zato posejanih setvenih pladnjev ne postavimo takoj v rastlinjak. Tam so sončni dnevi že izredno vroči, ponoči pa se vendarle, tudi če ogrevamo, močno ohladi. Temperature nad 30oC  ovirajo oz. zaustavijo kaljenje, v sončnem dnevu pa se v rastlinjaku hitro še bolj ogreje. Ti temperaturni skoki povzročijo neenakomeren vznik, kar je kasneje velika ovira tudi pri pikiranju.



Pikiramo pogosto prepozno

Pravi čas za začetek pikiranja je takrat, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj in med njima opazimo prvi pravi list. Kasneje  mlade rastlinice že pričnejo konkurirati med seboj za hrano in predvsem svetlobo. Naša sadika tako že izgublja kakovost.

Ko pikiramo, posadimo rastlinice globlje, kakor pa so rasle do sedaj, kar do kličnih listov. Tako bo koreninski sistem rastlin globlji in bo lahko poiskal in načrpal iz zemlje več hranil in več vode.
Takoj po vzniku lahko rastlinice  za dan postavimo na hladno na 15 oC. To šokiranje z nizko temperaturo namreč povzroči, da bo sadika nizka, kompaktna in čokata. Po pikiranju naj bodo rastline  še nekaj časa na toplem, po dveh treh dnevih pa postopoma znižujemo temperaturo na 15 – 18 oC. Če so dnevi oblačni in mrki, temperaturo znižamo, ne zvišamo. Prostore redno zračimo, saj je zračna vlaga največji sovražnik rastlin.

Sorte in kombiniranje na vrtu

Danes je veliko vprašanj, katere sorte, kaj bi priporočila. Tukaj se znajdem v zadregi. Z globalizacijo in vstopom v EU se je v Sloveniji  pojavila veliko število različnih sort in seveda predvsem  hibridov. Vseh seveda ne morem več poznati. Zato bi napisala samo nekaj priporočil, kako pravzaprav izbirati.
Najprej naj razžalostim tiste, ki menijo, da so hibridi nekaj nenormalnega in da jih Slovenci ne bi smeli sejati ali saditi. To je popolnoma napačno mišljenje, vsaj kar se tiče paradižnika in tudi nekaterih drugih zelenjadnic, ne pa seveda vseh. Novejši hibridi so vsi tolerantnejši (ne odporni) na številne glivične bolezni, ki v zadnjih letih delajo težave vrtičkarjem. Res pa je, da so naše stare, udomačene sorte, kot so Jabelski pisanec, Saint Pierre in predvsem seveda  Volovsko srce neprekosljivega okusa. Sama še nisem srečala hibrida, ki bi bil tako okusen, kakor je Saint Pierre.

Zato pa že lahko kupimo seme in predvsem sadike hibridov, ki so enako mesnati, enakega okusa, nekateri pa celo barve, kot je Volovske srce. Nimajo pa njegove značilne srčaste oblike. Vendar je žal ravno Volovsko srce, tudi njegova nekoliko izboljšana različica Val najbolj občutljiva na krompirjevo (paradižnikovo) plesen in tudi črno pegavost (alternarijo).

Zato sama priporočam, da na vrtu vedno posadimo mešanico hibridov in sort. Sorte izberemo zato, ker jih imam najraje, so točno takega okusa, kakor si jih želimo. Vendar je potrebno računati, da bodo v primeru vlažnega vremena hitro propadle zaradi bolezni. Hibridi bodo zdržali veliko dalje, tudi njihov pridelek je višji, so pa nekoliko manj okusni. Če kupujete seme, potem tako poznate sorte (ali hibride) ki jih imate najraje. Če pa kupujete sadike pri vrtnarjih, vsekakor zahtevajte in si zapomnite ime sorte ali hibride za naslednje leto. Ne glede na to, ali vam je bil všeč ali ne, je dobro vedeti, kaj boste naslednje leto iskali. Ne zadošča samo zgoden, poznejši, debeloploden, mesnat…, droben, saj se ravno pri paradižniku sorte izredno razlikujejo po okusu.

Kljub bom tukaj predstavila samo nekaj sort, ki se mi zdijo zanimive z različnih razlogov.
Semena nekaterih sort in hibridov lahko kupimo seveda tudi v trgovini. Med njimi bi najprej izpostavila grmičasti Heinz F1 za nestrpneže. Grmičasta sorta, kjer ne obiramo zalistnikov in ne potrebuje opore dozori je vsaj 14 dni bolj zgodnejša od visokih (ideterminantnih) sort in hibridov. Njena prednost je tudi, da tudi zgodaj zapusti gredice. Omenila bi še izredno okusne, dekorativne in odporne drobne, češnjeve paradižnike. Pri nas lahko kupite seme kar nekaj različnih sort, ki se med seboj razlikujejo po obliki in barvi plodov, pa tudi velikosti rastlin. Prvi je Read pear, visok (idedeterminanten) paradižnik, s sladkimi, rdečimi, hruškastimi plodovi. Hibrida Balcony Yellow F1 z rumenimi in Coctail Supersweet 100 F1 z rdečimi plodovi pa lahko ljubitelji paradižnika gojijo celo na balkonih. Odličnega okusa je visok češnjev paradižnik Cherry ball F1, ki je novost na našem trgu.
Češnjev paradižnik je vedno izredno dobrega okusa, večina sort in hibridov je celo odpornih, težav nimajo ne v vlažnem, ne v suhem poletju. Uporabljamo jih tako v solatah, odlično pa so tudi za dekoracijo številnih jedi. Sama imam vedno vsaj nekaj rastlin  na vrtu.

V zadnjih letih pa je rdeč paradižnik dobil bolj pisano podobo. Danes lahko kupimo seme ali predvsem  sadike sort s temno obarvanimi plodovi, rumenimi, oranžnimi ali celo zelenimi plodovi. Obarvajte si življenje tudi z njimi, ne se jih bati. Vendar naj opozorim, da okus teh drugače obarvanih plodov ni vedno vsem všeč. Vsaj jaz sodim med tiste tradicionaliste, ki jim je standard za okus paradižnika Saint Pierre, tile barvasti pa imajo vsekakor drugačen okus.

Kaj sadimo ali sejemo s paradižnikom 

Paradižnik bo vsekakor bolje uspeval v družbi z baziliko. Zato je skoraj obvezen sosed ob rastlinah paradižnika ta »kraljevska« dišavnica. Naj povem, da je grmičasta bazilika, to je ta, ki jo sadimo tudi v balkonska korita, veliko bolj trpežna, kakor tista z bleščečimi listi  in jo najbolj poznate. Spomladi vsekakor med sadike paradižnika posejete solato berivko ali presadite sadike glavnate solate. tako boste izkoristili prazen prostor, ki pa ga kasneje paradižnik potrebuje. Poleti lahko med rastline skrijemo cvetačo, ki ji odgovarja senca v vročih poletnih dnevih. V jeseni pa lahko posejemo motovilec. Paradižnik pa se dobro razume še z radičem, peteršiljem, porom, sladko koruzo, zeleno in špargljem.

Presajanje na prosto

Dve stvari sta pomembni pri presajanju na prosto. Najprej moramo vedeti, da ne smemo hiteti. Presajanje v mrzlo zemljo, tudi če z različnimi plašči in rastlinjaki zavarujemo nadzemni del, rastlinam zelo škodi. Zemlja mora imeti vsaj 15 oC. Zato rastlinjak za nekaj dni prej zapremo, da jo ogrejemo, če pa rastlinjaka nimamo, počakamo na primerno ogreto zemljo.
Dobra sadika ni velika sadika. Dobra sadika je nizka, nekje okoli 15 cm visoka rastlina z 8 listi in močnim, dobro razvitim koreninskim sistemom. Ne sme imeti nastavljenih cvetov ali celo plodov. Taka bo presajanje najbolje prenesla in bo v novi, hranilni zemlji hitro zaživela in rasla naprej. Večje sadike rade odvržejo prve cvetove ali pa jih sploh ne nastavijo. Tako sadiko vzgojimo v rastlinjaku v 60 – 80 dneh.

Pred presajanjem sadike utrdimo. To pomeni da vsaj teden dni prej pustimo rastlinjake, okna ali vrta zimskih vrtov odprta od zgodnjega jutra do poznega večera, tudi če je hladno ali dežuje. Vsaj tri noči pred presajanjem na prosto pa morajo biti okna, vrata…odprta tudi ponoči. Če zaradi ostalih sadik v prostoru tega ne moremo izvesti, potem je najbolj da jih za dva dni odnesemo ven na prosto in jih imamo nekje v zavetju hiše in prostorov vsaj dva dni zunaj na prostem. Dan pred presajanjem jih zalijemo dobro s pripravki iz izvlečkov morskih alg, ki bodo pomagali premagati stres po presajanju.
Tudi ob presajanju posadimo rastline čim bolj globoko, vendar morajo biti listi vsaj nekaj centimetrov nad zemljo. Razdalja med rastlinami mora biti vsaj 50 cm, saj je največji sovražnik paradižnika zračna vlaga. Pazimo tudi, da v kolobarju paradižnik ne sledi krompirju, papriki ali jajčevcu.

Pred prezgodnjim propadom rastlin zaradi krompirjeve plesni ga zavarujemo s streho. Ta je resnično dobrodošla, mini rastlinjaki na vrtovih pa morajo biti v vsakem sončnem dnevu, poleti pa podnevi in ponoči povsem odprti. Odpiranje samo dveh stranic nikakor ne zadošča. V vročini se namreč paradižnik zelo slabo oplodi, pri tem pa v tako zaprtem rastlinjaku temperature zelo hitro narastejo nad 30 oC, oplojevalci, žuželke pa seveda ne silijo v tako vroče prostore, ko pa imajo na prostem veliko dela in cvetov, pa boljše pogoje.

V primeru deževja in vlažnih, rosnih juter rastline redno varujemo tudi z naravnimi pripravki , kot so sojin lecitin, izvlečki preslice, česnov izvleček iz trgovin. Pridni pa bodo doma pripravili kamilični, rmanov čaj, naredili izvleke iz rastlin  bezga, kopriv ali preslice. Tudi z razredčenim mlekom (1:1) lahko rastlinam pomagamo. S temi pripravki moramo liste in stebla dobro omočiti. Tudi redno odstranjevanje čim manjših zalistnikov je nujen ukrep, če želimo vzgojiti zdrave plodove in se veseliti rdečih plodov sonca še dolgo v jesen.

Miša PUŠENJAK

ponedeljek, 29. avgust 2016

V rastlinjaku še ni konec poletja

Kaj delamo v rastlinjakih

Kljub temu, da se vam zdi ponoči zelo hladno, rastlinjakov ponoči še vedno ne zapiramo. Večjo škodo bo naredila zračna vlaga, ki se bo zjutraj kar zlivala po listih, kakor pa nekoliko nižje temperature. Samo pred neurjem jih za čas divjanja vremena zapremo.

Vsi, ki vam je paradižnik že prerasel višino rastlinjaka, ga lahko po 6 etaži odrežete in pustite v miru dozoreti že nastavljene plodove. Pod rastlinami paradižnika pa lahko pripravite prostor za setev motovilca in/ali špinače.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko sejemo za sadike solate, za setev za sadike endivije in radiča pa je že prepozno. Zdaj pa je zadnji čas za setev blitve oz. mangolda. Med kapusnicami je smiselna samo še setev nadzemne kolerabice.

Še vedno pa lahko vzgojite tudi sadike nizkega stročjega fižola.  Vzgojite lahko tudi sadike motovilca, špinače in rukole. Mnogim se zdi nenavadno, a tudi motovilec bo bolje kalil posejan nekje pod balkonom v rahlem, kupljenem substratu, kakor direktno na vrtu. Sejemo ga v lončke premera 3 – 5 cm, v vsakega položimo 2 – 5 semenk. Ko rastline  prerastejo koreninsko grudo, jih presadimo na stalno mesto, razdalja v vrsti 10 cm, med vrstami  20 – 30 cm. V večjih rastlinjakih v Italiji in Avstriji pa vzgojijo sadike v šotnih kockah, le te pa samo položijo na dobro pripravljeno zemljo eno poleg druge. V tem primeru je nujno namakanje preko namakalnih ramp ali z finimi mikro razpršilci, saj se šotne kocke niti v enem trenutku ne smejo povsem izsušiti. Če se to zgodi, jih nikoli več ne boste dovolj namočili in korenine rastlin  bodo ostale ujete v njih. S tem pa bo rastlina premalo prehranjena.

Posejte si tudi čebulo, najpogosteje jeseni sadimo in sejemo bele sorte za mlado čebulo (Majski srebrnjak in druge). Najbolje se obnese vzgoja iz sadik. Seveda pa ga lahko sejemo tudi direktno in kasneje redčimo ali pa razsajamo, po izbiri.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno sejemo letne sorte solate, pričnemo pa s tistimi, ki se bolej obnesejo v krajšem dnevu: Braziljanka, Ljubljanska ledenka, Leda, tudi slovenski domači sorti Bistra in najnovejša Belokriška. Seveda pa sta Gentillina in Ameriška rjavka sorti za vse letne čase. Ljubitelji mehkolistnih solat lahko ponovno sejete ali presajate tudi te.

Zdaj je tudi čas za setev bele čebule Majski srebrnjak, ki ga boste pojedli kot mlado čebulo.  Veliko bolje se obnese posejan in kasneje presajen ali pa preredčen, kakor tisti iz čebulčka.
Ne pozabite tudi na rukolo. Mnogi me celo poletje sprašujete, kako rukolo poleti zavarovati pred škodljivci. Težko je ali skoraj nemogoče. Zdaj, v poznem poletju in jeseni pa ne bo imela težav. Rukola sodi med križnice, to je nujno upoštevati pri načrtovanju kolobarju. V sorodu je torej z vsemi kapusnicami, redkvijo, redkvico, repo in kolerabo. Danes lahko pri nas kupimo v Sloveniji  seme dveh različnih rastlin , obe pa na kratko imenujemo rukola. Prva je prava rukola ali Rukola sativa. Vendar je ta manj zanimiva in je ne priporočam, raste  počasneje, je dlakava, predvsem pa se je ne da rezati večkrat. Na krožnikih v gostilnah, pa tudi na policah trgovin dobite vedno liste t.i. divje rukole, ki so jo naši botaniki poimenovali tankolisti dvoredec. Gre za divje rastoči plevel, ki ga najdemo v Sredozemlju, gojene sorte pa naredijo več listov, manj ostrega okusa so in tudi  hitreje rastejo. Latinsko se ta »rukola« imenuje Diplotaxis tenuifolia  (L.). Ta naredi narezljane liste, rozete pa lahko večkrat porežemo. Sejemo jo lahko v zelo hladno zemljo, kali že pri 2 oC, po vzniku ne pomrzne več, zato jo lahko posejete takoj, ko bo zemlja primerna za obdelavo. Vsekakor jo ponovno sejemo v jeseni. Če pa jo imate res neizmerno radi, pa jo lahko posejete že zdaj.

Tudi rukolo sejemo v vrstice, kakor solato berivko, te naj bodo nekoliko dalj narazen, saj jo bo potrebno večkrat okopavati, nekje okoli 25 cm. Nikoli pa ne pozabite, rukola je rastlina  kratkega, hladnega dneva. Zato poleti preprosto ne dela. Napadejo jo številni škodljivci, predvsem pa bolhači. Tudi zacveti hitro, njen okus pa je zelo oster, skoraj grenak. Zato jo sejemo spomladi  in pa predvsem ponovno v jeseni, začnemo nekje zdaj, letos ko ni več prave peklenske vročine, pa vse do konca oktobra. Po večini prezimi na prostem, vsekakor pa v rastlinjaku, raste pa le, ko se temperature  dvignejo nad 5 oC. Rukolo lahko namesto redkvice posejemo  med vrstice solate. Seme rukole lahko pomešamo tudi s semenom korenčka in posejemo  skupaj  v vrstice.  Rukola bo pomagala k enakomernejšemu in hitrejšemu vzniku korenčka. Namesto rukole bodo tisti z več smisla za novosti posejali azijske listnate rastline, za katere veljajo enaki  napotki,kakor za rukolo.


Na prostem:

V ospredju je verjetno setev motovilca.  Posebej v tem tednu, ko bo nekoliko hladneje, bo zagotovo kalil. Pogosto je s poletnimi setvami motovilca veliko težav. Seme namreč slabo kali, posebej v zelo vročem in suhem vremenu.  Motovilec je namreč rastlina hladnejšega dela leta, vročina moti procese pri kaljenju. Zato je nujno vse poletne setve zasenčiti. Senčilo za nekaj centimetrov  dvignemo od tal, ne pokrivamo plosko. Setev nato dobro zalijemo in poskrbimo, da je zemlja ves čas dovolj vlažna. Zato sta senci visokega fižola in paradižnika tako pomembni. Veliko bolje je sejati starejše seme. Sveže, v tekočem letu pridelano seme in tudi genetsko zapisano blokadi, prepoved kaljenja. Zato slabo kali. Da ga spodbudimo h kaljenju, damo seme za teden dni v zamrzovalno skrinjo. Še bolje bi bilo, da bi bilo tako seme v zamrzovalniku vse od pomladi. Še tretja zanimivost motovilca pa je tudi, da veliko bolje kali na svetlobi, je svetlokalilka. To seveda pomeni, da ga ne sejemo globoko, lahko ga samo položimo v zemljo in ga z zemljo ne pokrivamo. V tem primeru je seveda potrebno setev pokriti z agro kopreno, daj se v poletni sončni pripeki prehitro izsuši tekom dneva, pa še ptiči si ga radi privoščijo.

Mnogim se to zdi nepotrebno, mnogi na to niti ne pomislijo, a v tujini večina motovilca že pridelana iz sadik. Lahko ga sejete zelo zgodaj, na gredicah (v rastlinjaku, na njivi) pa imate do tedaj še drugo vrtnino. Poleg tega posejane multiplošče postavite nekaj v senco in hlad (garaža, sadovnjak, pod balkon, v svetlo klet…), kjer boste veliko lažje nadzorovali tudi zalivanje.
Tudi obvladovanje plevela je veliko boljše, če posadite sadike. Za obvladovanje plevela v motovilcu namreč v Sloveniji nimamo ustreznega sredstva za varstvo rastlin.  Prav tako pa vsa sredstva, ki smo jih kadarkoli uporabljali, močno zavirajo ali celo uničujejo kaljivost semena.


Sorte motovilca na slovenskih vrtovih

V Sloveniji je motovilec že tako udomačena zelenjadnica, da imajo številne gospodinje svoje lastno seme in sorto. V trgovinah pa lahko kupite tri sorte motovilca. Te sorte že dobro poznamo. Holandski je verjetno najbolj priljubljena sorta z zelo širokimi listi in velikimi rozetami. Zelo primeren je za avgustovske setve in za zgodnje spomladanske setve. Nekoliko slabše prezimi, prezimljen tudi rad postane trd in grenak, včasih pa tudi kosmat. Ljubljanski je stara domača sorta, ki odlično prezimi in ni kosmat. Vendar ima ožje in daljše lističe temno zelene barve. Ker je močno zelen vsebuje veliko magnezija in železa, precej več kot sorta Holandski, ki je svetlejše barve. Zato vam ga zelo priporočam za setev v septembru. Žličar je novejša sorta, ki plod zbiranja domačih sort po Sloveniji. Izvira ravno iz naših krajev, zato je odlično prilagojen na slovenske klimatske razmere. Ima značilne ovalno okrogle liste, ki jih rahlo guba navzgor v obliki žlice, od tod tudi njegovo ime. Listi so gladki in bleščeči, niso kosmati. Je izvrstnega okusa, bolj primeren pa je za septembrske in zgodnje spomladanske setve. Najnovejša sorta je prav tako plod domačega žlahtnjenja in semenarjenja. Imenuje se Pomladin. Ima sicer svetlejše liste, a odlično prezimi in predvsem, spomladi ne uhaja tako hitro v cvet. Slovenske sorte so skromne in jih ne smemo gnojiti, če želimo, da bodo dobro prezimile. Tega ne pozabite.

Za profesionalno pridelavo pa seveda kupimo seme pri pravih ponudnikih le tega. To seme bolje kali, predvsem pa daje kompaktnejše, težje rozete in s tem seveda višji pridelek.

Miša PUŠENJAK

torek, 16. avgust 2016

V rastlinjakih se veselimo pridelka

Kaj delamo v rastlinjakih  

Rastlinjaki ostajajo v avgustu ves čas odprti seveda, pozorni pa morate biti, da jih zaprete ob nevihtah in močnejšem vetru.  Vsekakor jih je smiselno zasenčiti, saj previsoke temperature s seboj prinesejo težave.

Mogoče prvo napotilo danes je zalivanje. V zadnjih dveh tednih sem bila kar v nekaj rastlinjakih  in povsod se zaliva premalo. Posledice premalo zalivanja so tudi, da so predvsem paradižniki, pa tudi kumare lačni.

lačna paprika - pomanjkanje železa in dušika



Letošnje leto iz nekega razloga, do katerega se še nisem prebila, zemlja ne deluje normalno. Tudi sama sem vedno pristaš tega, da se zaliva redkeje a takrat obilno. Letošnje leto pa to ne zadošča. Ker je očitno zelo vroče, predvsem pa temperature tudi skačejo, je potrebno  zalivati praktično vsak dan. Trenutno opažam tudi, da je nujno dognojevanje, kar v manjših hobi rastlinjakih do sedaj ni bilo potrebno. Predvsem plodovke redno, vsaj enkrat na teden, v večjih rastlinjakih, ki imajo možnosti fertigacije (gnojenja preko namakalnega sistema) pa pri vsakem zalivanju, tudi gnojimo. Če fertigiramo, potem damo v sistem pri vsakem namakanju manjšo količino izbranega gnojila. Tokrat je potreben tudi dušik, zato svetujem ob večji količini kalija v primerjavi s fosforjem še dodatno gnojilo obogatiti z dušikom. V manjših rastlinjakih, kjer dognojevanje preko namakalnega sistema ni možno, lahko rastline zalijete tudi z namočenimi koprivami in gabezom. Po navodilih avstrijskih ekoloških kmetov, namakamo gabez posebej in koprive posebej, tekočino na koncu pa lahko zmešamo. Namočite lahko tudi ne do konca preperel kompost. Vedno vzamemo 1/3 vedra komposta ali rastlin in prelijemo z vodo, stati pustimo 24 ur – 1 tedna. Precedimo in zalijemo okoli rastlin. 

Vsi, ki vam je paradižnik že prerasel višino rastlinjaka, ga lahko po 6 etaži odrežete in pustite v miru dozoreti že nastavljene plodove. Bučke in kumare pa kar posejte nove in pošljite stare na zasluženi počitek – na kompost, preden resno zbolijo.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko vzgajamo solate, za setev semena za sadike endivije, radiča pa je ta teden zadnji čas.. Presajene iz sadik s koreninsko grudo bodo veliko  manj uhajale v cvet. Prav tako lahko še vedno sejete blitvo. Kot sem napisala že zgoraj, lahko še vedno posejete tudi solatne kumare, kumare za vlaganje in grmičaste bučke. Običajno je to ceneje in bolj učinkovito, kakor poskušati rešiti obolele posevke. Zdaj priporočam vzgojo novih sadik za sajenje na prostem in v rastlinjaku tudi, če ni nič narobe. Boste videli, mlade, odporne rastline  bodo veliko  bolje rodile v jeseni, kakor stare, že izmučene rastline.

Ponovno pričnemo s setvijo za sadike cvetače in brokolija, prav tako pa še vedno lahko ljubitelji zelja vzgojimo sadike zelja s kratko vegetacijo (Ditmar, Tucana F1 Mirodimaru F1). Prav tako seveda še lahko sejemo in kasneje presajamo nadzemno kolerabico. Predvsem je zdaj idealen čas setve in kasneje presajanja kitajskega kapusa. Za setev je spet čas samo še v teh desetih dnevih, ki so pred nami.

Mnogim dela kapusova muha že toliko škode in težav, da so pričeli iz sadik pridelovati tudi črno in druge poletne redkve, strniščno repo in podzemno kolerabo. Če imate veselje z vzgojo sadik, poskusite.

Še vedno lahko vzgojite tudi sadike nizkega stročjega fižola. Če še nimate prostora na vrtu, pa bi želeli imeti na vrtu tudi rdečo peso, lahko vzgojite sadike.  Prav tako vzgajamo sadike fižola in rdeče pese za sajenje v visoke grede. Najbolj nestrpni lahko posejete tudi špinačo in celo motovilec a za sadike. Do vznika naj bodo setve nekje na hladnem, mogoče v garaži, po vzniku pa jih postavite v senco v rastlinjaku.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno v rastlinjaku in na prostem sejemo (in sadimo) samo poletne sorte solat: Great lakes, Dalmatinska ledenka ali Unicum so stare, udomačene sorte za poletje. Gentillina se v poletni vročini odlično obnese. Prav tako pa je zanimiva poletna solata romanski, sredozemski tip solate, ki bi jo lahko opisali celo kot štrucarica. Posejete lahko tudi užitni tolščak, ki bo kot podsevek kapusnic le te varoval pred škodljivci. Prav tako pa lahko pričnete ponovno s setvami spomladanskih in jesenskih solat, kot so Leda, Ljubljanska ledenka, Braziljanka. Poskusite posejati še novo slovensko sorto Belokriška, ki je pri nas novost.

Sama bi posejala tudi peteršilj in predvsem korenček, zdaj sejan bo prezimil in bo v rastlinjaku  na razpolago pravzaprav celo zimo. Med vrsticami posejte mesečno redkvico, kasneje pa boste namesto nje posejali Majski srebrnjak, ki ga boste pojedli kot mlado čebulo. Pravzaprav pa ga lahko posejete tudi že zdaj, izmenično s korenčkom in/ali peteršiljem. Če je v rastlinjaku  kaj prostora, lahko prav tako posejete poletne redkve ali vsem poznano črno ali pa japonske daikon bele redkve.

korenček in čebula sta že tradicionalno dobra prijatelja
Na prostem:

Predvsem ne pozabite na setve črne redkve, mogoče tudi nekaj manj ostre daikon bele redkve. Najbolje nestrpni lahko posejete tudi špinačo, v senco paradižnika pa tudi že motovilec. A pri setvah motovilca razmislite malo v naprej. Vsaj 7 dni ne sme biti peklenske vročine, da bo uspešno kalil. Seme dajte vsaj za 7 dni v zamrzovalno skrinjo. Setev pa naj bo zelo plitka. V tem trenutku je smiselno samo, da ga sejete v senco paradižnika, paprike ali visokega fižola. Še vedno lahko posejete tudi nizek stročji fižol. Posadite ga izmenično s kapusnicami. Graha in bosta pa zdaj ne moremo posejati, saj bosta nastavila bore malo cvetov.

tudi nizek stročji fižol kombiniramo s kapusnicami

Miša PUŠENJAK

ponedeljek, 18. julij 2016

Bolezni paradižnika

Poletne težave paradižnika

Poletje in visoke temperature žal s sabo prinesejo tudi neurja ob ohladitvah. Enkrat se znesejo nad enim delom Slovenije, drugič nad drugim. Tokrat je bil na vrsti najbolj reven a kmetijsko najbolj razvit del Slovenije, Prekmurje. A toča in viharji so letos klestili že skoraj povsod.

Zdaj so verjetno veseli vsi, ki so se odločili za nakup ali postavitev močnega, čvrstega rastlinjaka. Taki so prestali tudi ta neurja. Prav tako so pred neurji v rastlinjakih  zavarovane vaše vrtnine.

Kaj delamo v rastlinjakih
 
Rastlinjaki so zdaj ves čas odprti seveda, pozorni pa morate biti, da jih zaprete ob nevihtah in močnejšem vetru.  Poskrbeti je potrebno tudi, da so v najbolj vročih dnevih tudi zasenčeni, saj previsoke temperature  s seboj prinesejo težave.

Glede na to, da sem v zadnjem času dobila veliko slik, pa tudi vprašanj s težavami v rastlinjakih, ki so posledica tega, da nekateri še vedno menijo, da morajo ponoči rastlinjake zapirati oz. jih ob vsakih nekoliko nižjih temperaturah ne odprejo povsem, naj še enkrat poudarim. V tem trenutku ni nobene potrebe, tudi v deževnih dnevih ne, da bi bili rastlinjaki zaprti ali deloma zaprti. Izjeme so le dnevi, ko tako piha, da veter predstavlja nevarnost za podiranje rastlinjakov. Ravno obratno, rastlinjake je potrebno  zasenčiti. Pod kupolo ali pa preko nje, če ne gre drugače, namestite senčilne mreže ali, če trenutno finance ne dopuščajo nabavo le teh, stare rjuhe ali druge tkanine. Tudi v nekaj plasti zložena agrokoprena bo za silo zadoščala. Vse temperature nad 30 °C namreč škodijo tako oploditvi, torej višini pridelka, kakor tudi kvaliteti pridelka paradižnika. A o tem smo govorili že zadnjič.
Danes naj vam opišem poglavitne bolezni, ki nastanejo zaradi previsoke zračne vlage.
V rastlinjaku  se poleg krompirjeve plesni in črne pegavosti paradižnika pojavlja specialna, rastlinjakova bolezen:

1. Žametna pegavost: najprej se na listih na zgornji strani pojavijo rumene, skoraj okrogle pege. Na spodnji strani listov pa na teh pegah opazite žametno, zeleno sivo prevleko. Ta bolezen nima možnosti, če je v rastlinjaku  suho. Najpogosteje jo prežene že ventilator. Če ne boste dosegli bolj suhega zraka, ki ne kemični, ne naravni pripravki  ne morejo do živega. Če tla še niso zastrta, to naredite sedaj. Prekrita tla pomeni tudi manj izhlapevanja vode iz zemlje, s tem pa tudi nekoliko bolj suh zrak. Vse liste do prvih zrelih ali pobranih plodov lahko odstranite. Odstranjujemo samo spodnje liste, ki so že opravili svojo funkcijo. Nahranili so zdaj že zrele plodove. Če še niste, odstranite tudi vse zalistnike, ki delajo gnečo in s tem vlago.

Med domačimi pripravki lahko uporabite žajbljev čaj, timijanov čaj, pripravek  iz listov čebulnic (pora, čebule, česna, drobnjaka) ali bezgov pripravek. Za silo bo zadoščal tudi pripravek iz sode bikarbone. S pripravki ŠKROPIMO, ne zalivamo. Vedno škropimo zvečer, po sončnem zahodu in pri temperaturah pod 30 °C. Med kupljenimi pripravki  bo razmah bolezni zmanjšalo bakreno listno gnojilo. Po trikratnem tretiranju uporabite še pripravke, ki dvigujejo energijo rastlinam. Doma lahko naredite pripravek iz cvetov ognjiča ali regrata, v trgovini pa dobite pripravke  izvlečke aminokislin ali alg, ali pa pripravke  iz rastlinskih izvlečkov, kot je Plant tonic.
A pri visoki zračni vlagi ne bo pomagalo nič.


žametna pegavost še na spdonji strani lista


žametna pegavost

2. Najbolj zloglasna je krompirjeva plesen. Ima več obrazov, med drugim tudi takega, ki rastline uniči zelo hitro, praktično čez noč. Najpogosteje najprej posivijo oz. počrnijo konice listov, pojavljajo se tudi rjava stebla. Zjutraj na spodnji strani vidimo rahel puh, žamet sivo bele barve. Najprej sredi dneva, ko je najbolj suho in vroče, odstranimo napadene liste. Če je napadeno steblo, najprej preverite, kako globoko v steblo je glivica prodrla. Če je težava samo površinska, je možna rešitev. Po odstranitvi listov lahko uporabite žajbljev ali timijanov čaj, od kupljenih pripravkov pa bakreno listo gojilo Labicuper. Ponovite trikrat v tri do pet- dnevnem presledku. Potem preidite na nekoliko bolj blage pripravke, kot so pripravek iz sode bikarbone, sama bi namesto vode uporabila mleko ali sirotko, čaj kamilic, timijana, rmanovih cvetov, pripravek  iz listov bezga ali seveda čebulni pripravek. Tudi preslična brozga bo pomagala. Tretiranje bo potrebno  vsaj enkrat na teden, predvsem pa ponovno, posušite zrak v rastlinjaku. Če so prizadeta stebla do te mere, da rešitev ni možna, je še vedno  smiselno porezat steblo pod napadenim mestom in pustiti prvi zalistnik, da požene in prevzame glavno vlogo. Do jeseni boste pridelali še nekaj plodov.


krompirjeva plesen začetek na listih


krompirjeva plesen


krompirjeva plesen na plodu

3. Črna pegavost paradižnika je letos zelo pogosta. Je zelo zoprna, a le redko tako močna, da povsem uniči rastline. Prepoznamo jo po okroglih pegah, ki so vedno obdane z rumeno okolico. Običajno v sivo črnih krogih opazite več krogov, ni pa povsem nujno. Proti njej pomagajo enaki pripravki, kakor so opisani zgoraj za paradižnikovo plesnijo.  Poleg njih dobite v trgovinah še ekološki pripravek  serenade ASO, ki bo pomagal v začetku napada upočasniti razvoj bolezni.


črna pegavost

4. Siva plesen potrebuje veliko vlage in toplote. Je bolezen slabosti, zato jo lahko preprečimo že, če se paradižnik v redu počuti, mi ni prevroče (ali prehladno pomladi), ni poškodovan, zato zalistnike trgamo tako, da ne zatrgamo v zdravo tkivo,  predvsem pa ne dovolimo v rastlinjaku  tropske klime (visoke vlažnosti in vročine). Težko jo ločimo od krompirjeve plesni, pege so podobne, le da se običajno pojavijo pri peclju, ne pri konici lista, a to ni pravilo, predvsem najdemo kosmato prevleko na vrhnji strani lista, ne na spodnji strani. Lažje jo prepoznamo na plodovih. Najprej vidimo na lupini plodov bele obroče (ne lise) s piko na sredini. Kasneje ti postanejo sivi. Siva, žametna prevleka se pojavi tudi pri peclju ali na odpadlih cvetovih. Izmed domačih pripravkov deluje na sivo plesen le pripravek iz listov hrena, mogoče žajbljev čaj, med kupljenimi pa v začetku napada še eko pripravek Serenade ASO. Vsi pripravki bodo delovali le, če jih uporabimo takoj na začetku napada.

lepo vidni znaki sive plesni na steblu


siva plesen prvi znaki

Kaj pa ni bolezen, pa vseeno prestraši mnoge 

1. Pomanjkanje magnezija se pojavi skoraj vedno, najprej na spodnjih listih. Prepoznamo ga po sprva svetlejših, včasih pa povsem rumenih predelih listov, lisah med listnimi žilami. Te ostanejo zelene. Kasneje rumeni deli tudi porjavijo. Ta zadeva ni nevarna in nalezljiva. Običajno tudi ne ukrepamo proti njej. Listi, ki so napadeni, bodo tako kmalu odstranjeni. Če se hitro širi proti vrhu, potem pa nove liste nekajkrat poškropimo z magnezijevm listnim gnojilom. Vsekakor liste porežemo šele, ko se plodovi v etaži nad njimi, obarvajo vsaj roza, če ne rdeče.


pomanjkanje magnezija začetek


pomanjkanje magnezija nadaljevanje

2. Zvijanje spodnjih, včasih tudi srednjih listov je posledic močnega sončnega obsevanja, hitrih skokov temperatur, dogaja pa se pri nekaterih sortah oz. hibridih in ni nevarno za rastline.


zvijanje listov


zvijanje listov ni  nič hudega

3. Pomanjkanje kalcija že poznate. Posebej v rastlinjakih  je zelo pogosto. Pomaga redno namakanje, zastrta tla, da v poletni vročini voda čim manj izhlapeva,. Ne zalivati s koprivami ali drugimi pripravki , ki vsebujejo veliko dušika, saj viški dušika pojav še pospešujejo, rastlinjake  zasenčimo, da znižamo temperaturo, vsekakor pa moramo kalcij rastlinam dostaviti do plodov oz. listov ob plodovih. To naredimo s škropljenjem. Lahko uporabljate tudi razredčeno (1:1) mleko ali sirotko, namočene koprive, ali pa v trgovinah poiščete kalcijeva listna gnojila, tudi alge vsebujejo kalcij.


pomanjkanje kalcija na plodovih

Vsekakor je vlaga poglavitni razlog za bolezni paradižnika. V rastlinjaku ga imate zato, da je na suhem, ne pa zato, da bodo listi vlažni tudi v suhem vremenu.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko vzgajamo solate, sadike endivije, radiča in sladkega komarčka. Presajene iz sadik s koreninsko grudo bodo veliko  manj uhajale v cvet. Prav tako lahko še vedno sejete blitvo. Če opazite prve znake kumarične plesni na kumaricah in bučkah, lahko še vedno posejete tudi solatne kumare, kumare za vlaganje in grmičaste bučke. Običajno je to ceneje in bolj učinkovito, kakor poskušati rešiti obolele posevke. Zdaj priporočam vzgojo novih sadik za sajenje na prostem in v rastlinjaku tudi, če ni nič narobe. Boste videli, mlade, odporne rastline  bodo veliko  bolje rodile v jeseni, kakor stare, že izmučene rastline.

Ponovno pričnemo s setvijo za sadike seveda cvetače in brokolija, še vedno lahko ljubitelji zelja vzgojimo sadike zelja s kratko vegetacijo (Ditmar, Tucana F1 Mirodimaru F1). Prav tako seveda še lahko sejemo in kasneje presajamo nadzemno kolerabico. Predvsem pa prihaja čas setve in kasneje presajanja kitajskega kapusa.

Mnogim dela kapusova muha že toliko škode in težav, da so pričeli iz sadik pridelovati tudi črno in druge poletne redkve, strniščno repo in podzemno kolerabo. Če imate veselje z vzgojo sadik, poskusite.

Še vedno lahko vzgojite tudi sadike nizkega fižola. Če še nimate prostora na vrtu, pa bi želeli imeti na vrtu tudi rdečo peso, lahko vzgojite sadike.  Prav tako vzgajamo sadike fižola in rdeče pese za sajenje v visoke grede. Najbolj nestrpni lahko posejete tudi špinačo in celo motovilec a za sadike. Do vznika naj bodo setve nekje na hladnem, mogoče v garaži, po vzniku pa jih postavite v senco v rastlinjaku.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno v rastlinjaku in na prostem sejemo (in sadimo) samo poletne sorte solat: Great lakes, Dalmatinska ledenka ali Unicum so stare, udomačene sorte za poletje. Gentillina se v poletni vročini odlično obnese. Prav tako pa je zanimiva poletna solata romanski, sredozemski tip solate, ki bi jo lahko opisali celo kot štrucarica. Posejete lahko tudi užitni tolščak, ki bo kot podsevek kapusnic le te varoval pred škodljivci. Prav tako pa lahko pričnete ponovno s setvami spomladanskih in jesenskih solat, kot so Leda, Ljubljanska ledenka, Braziljanka, Bistra in Belokriška, ki je nova slovenska sorta.
Prav tako lahko še vedno posejete peteršilj, korenček in blitvo. Slednje bodo veliko  bolje prezimile. Posejete ju ob rob rastlinjaka.  Prav tako lahko sejete ali presajate še vedno endivijo, pa tudi letne radiče, mogoče predvsem tiste sorte, ki imajo za imenom sorte nižjo številko (2 ali 3). Če je v rastlinjaku  kaj prostora, lahko prav tako posejete poletne redkve ali vsem poznano črno ali pa japonske daikon bele redkve.

Na prostem:

Še vedno presajamo sadike vseh kapusnic, pora, blitve, radiča, endivije in letnih solat. Če hočete, da bo presajanje uspelo in bodo solatnice tudi manj uhajale v cvet, ob presajanju najprej zalijte jamico, vanjo potem posadite  sadiko s koreninsko grudo. Po končanem delu pa zalijte celotno gredo, ne samo posameznih sadik ali vrste. Nato zastrite tla in če je res vroče, presajene sadike tudi zasenčite.
Tako bo tudi poraba vode manjša.

Sejemo tudi strniščne posevke, kot je črna redkev, pri nas pa dobite tudi seme bolj blage daikon bele redkve sorte Istap.  Prav tako je v zimskih juhah nepogrešljiva podzemna koleraba, ponovno pa se v naše kuhinje vrača strniščna repa, kot kisla seveda. Prav tako na prosto posejte nekaj užitnega tolščaka, da z njim začinite poletne solate.

Miša PUŠENJAK

torek, 05. julij 2016

Poletje in dela v rastlinjaku

Poletje je končno tu

Poletje je, vsaj z visokimi temperaturami, končno tu. Visoke temperature pa s sabo prinašajo tudi drugačne težave – namakanje. A najprej si poglejmo delo v rastlinjaku  in na prostem.

Kaj delamo v rastlinjakih

Rastlinjaki so zdaj ves čas odprti seveda, pozorni pa morate biti, da jih zaprete ob nevihtah in močnejšem vetru.  Poskrbeti je potrebno tudi, da so v najbolj vročih dnevih tudi zasenčeni, saj previsoke temperature  s seboj prinesejo težave.
Pri temperaturah ned 30 °C seveda nastanejo težave s kalcijem, ki ga manjka v plodovih, a ne samo to. Motnje nastanejo tudi pri tvorjenju cvetnega prahu. Ta postane slabše kaljivo, manj ga je in lepi se na stene prašnikov. Poleg tega se prašniki odprejo, zato je motena tako oprašitev, kakor tudi kaljenje cvetnega prahu in posledično oploditev. Posledično so plodovi manjši, včasih manjka kakšen njihov del, včasih pa do oploditve ne pride in plodov ni ali pa so majhni, kožica je motne barve, okus pa neizrazit, da ne rečem slab.

V drugi stopnji, predvsem v rastlinjakih  pa se prašnična cev ne odpre, brazda pestiča pa se potegne iz njih. V tem primeru pa oprašitev sploh ni več mogoča. Zato cvetovi seveda odpadajo. Nujno je najti način, kako zniževati temperaturo v rastlinjaku.

Vzgoja sadik:

Še vedno lahko vzgajamo solate, sadike endivije, radiča in sladkega komarčka. Presajene iz sadik s koreninsko grudo bodo veliko  manj uhajale v cvet. Prav tako lahko še vedno sejete blitvo. Če opazite prve znake kumarične plesni na kumaricah in bučkah, lahko še vedno posejete tudi solatne kumare, kumare za vlaganje in grmičaste bučke. Običajno je to ceneje in bolj učinkovito, kakor poskušati rešiti obolele posevke.

Še vedno lahko vzgojite tudi sadike nizkega fižola. Grah in bob pa v drugi polovici poletja ne uspevata. Če še nimate prostora na vrtu, pa bi želeli imeti na vrtu tudi rdečo peso, lahko vzgojite sadike. V vsak lonček premera 3 cm posejete dve semenki. Ne pozabite, temno rdeča in na prerezu brez kolobarjev je samo sorta Bikor, ki je okrogla. Naj vas ne zavedejo slikice na vrečicah.  Običaano je temno rdeča tudi podolgovata Cylindra. Tisti, ki ste za nekaj novega, pa lahko pri nas kupite tudi seme pes pisanih barv. Poskusiti ne greh, pravijo.

Mnogi menijo, da bodo prihranili čas in delo, če bodo bučke, kumare in fižol sejali direktno na stalno mesto. Vendar je dokazano, da je pridelek iz sadik tudi do 50 % in več višji. Zato si vzemite čas in vzgojite sadike. Poleti, ko ni hladno, je to dokaj enostaven postopek.

Setve v rastlinjaku:

Še vedno v rastlinjaku in na prostem sejemo (in sadimo) samo poletne sorte solat: Great lakes, Dalmatinska ledenka ali Unicum so stare, udomačene sorte za poletje. Gentillina se v poletni vročini odlično obnese. Prav tako pa je zanimiva poletna solata romanski, sredozemski tip solate, ki bi jo lahko opisali celo kot štrucarica. Posejete lahko tudi užitni tolščak, ki bo kot podsevek kapusnic le te varoval pred škodljivci.

Prav tako lahko še vedno posejete peteršilj, korenček in blitvo. Posejete ju ob rob rastlinjaka. Še vedno lahko presadite tudi v rastlinjaku sadike kolerabice in zelja. Za cvetačo in brokoli v poletni vročini ni prostora, prav tako pa je še prezgodaj za setev rukole, azijskih listnatih rastlin  in seveda kitajskega kapusa.

Na prostem:

Še vedno presajamo sadike vseh kapusnic, pora, blitve, radiča, endivije in letnih solat. Če hočete, da bo presajanje uspelo in bodo solatnice tudi manj uhajale v cvet, ob presajanju najprej zalijte jamico, vanjo potem posadite  sadiko s koreninsko grudo. Po končanem delu pa zalijte celotno gredo, ne samo posameznih sadik ali vrste. Nato zastrite tla in če je res vroče, presajene sadike tudi zasenčite. Tako bo tudi poraba vode manjša.

Sejemo tudi strniščne posevke, kot je črna redkev, pri nas pa dobite tudi seme bolj blage daikon bele redkve sorte Istap.  Prav tako je v zimskih juhah nepogrešljiva podzemna koleraba, ponovno pa se v naše kuhinje vrača strniščna repa, kot kisla seveda.
Prav tako na prosto posejte nekaj užitnega tolščaka, da z njim začinite poletne solate.

užitni tolščak je odlična, hitro rastoča poletna vrtnina

Namakanje 

Najbolj pomemben opravek zdaj je seveda redno namakanje. Ni vsako namakanje pravilno. Najbolj nujno je, da namakamo redno, saj je za rastline  slabše, da enkrat vodo imajo, vmes med posameznimi namakanji pa je zmanjka. Rastline, ki imajo globoke korenine, namakamo dalj časa in v globino. V začetku preverite, kako globoko ste namočili. Takšne rastline  so vse korenovke, plodovke in kapusnice. Običajno zadošča namakanje dvakrat na teden, a takrat res obilno (zunaj na prostem seveda). Rastline  s plitvejšimi koreninami, kot je solata, čebula, česen… namakamo pogosteje.

tako lahko sami omogočimo ogrevanje vode za namakanje

Da prihranimo nekaj vode, naj bodo tla v poletni vročini zastrta. V rastlinjakih  je primernejša folija, saj le ta preprečuje tudi visoko zračno vlago. Na prostem pa vsekakor zelena zastirka. Najbolj pogosto in najhitreje je dostopna kar pokošena trava. Paziti je potrebno le, da trava ne gnije, zato naj bo malo uvela, ko jo dodamo na vrt. Seveda pa lahko uporabimo tudi pokošene koprive, gabez, deteljo in druge rastline. Polži sovražijo zastirko  iz bezgovih listov  in vej, gozdne praproti ali bele gorjušice. Zastirka iz še zelene bele gorjušice bo tudi zmanjšala število strun v tleh. Lahko je natresemo kar do 10 cm in zastirko  večkrat obnovimo. S tem ob enem tudi pognojimo.
Vedno zastremo celo gredo, ne samo okoli rastlin. Zastirka naj bo tanka, raje jo redno obnavljajte.
Ob zalivanju ne pozabite, da morate zaliti vso zemljo, tudi v medvrstnem prostoru. Žal drugače suhi del zemlje »ukrade« vodo namakanemu in ponovno so rastline  v težavah. Pri tem zelo pomaga tudi zastirka, ki vodo enakomerno porazdeli po površini.

namakanje večjih površin

Mnogi se sprašujejo, kdaj zalivati, zvečer ali zjutraj. Vsekakor je bolje to narediti zgodaj zjutraj. A mnogi ste v službah in je to težko. Če zalivate zvečer, potem voda ne sme biti ledeno hladna, posebej ne, če zalivate po listih. Potrebno jo je prej temperirati. To lahko naredite tudi tako, da jo vsak dan za naslednji dan natočite v sode, kadi. Vanje potem lahko namestite črpalke in sistem bo deloval. Drugače pa se morajo rastline  in tudi zemlja povsem ohladiti.

Pazite pa še na nekaj. Tisti, ki imate cevi speljane od izvira vode do rastlinjaka  ali vrta na površini, morate prvih nekaj litrov vode zvečer pustiti odteči. V ceveh se lahko voda segreje tudi pošteno nad 50 °C.  taka bo seveda požgala liste in tudi uničila vse koristne organizme v zemlji.

Miša PUŠENJAK


Če vas zanima:

> Namakalni sistem v hobi rastlinjaku

ponedeljek, 27. junij 2016

Bolezni vrtnin

Dež prinaša s sabo tudi težave 

Letošnje vreme povzroča težave vseh vrst na vrtninah, tudi v rastlinjakih  niso povsem varne. Da se lahko proti njim borimo, je potrebno vedeti nekaj o tem, s kom se borimo.

Kaj delamo v rastlinjakih

Rastlinjakov ponoči ne zapiramo več, seveda pa moramo biti pozorni, da jih zapremo ob nevihtah in močnejšem vetru.

Najbolj pomemben opravek zdaj je seveda redno namakanje. Redno namakanje je potrebno, da rastline ne bodo trpele pomanjkanja hranil, tudi kalcija.  Ker se pripravlja daljše obdobje toplega vremena, je nujno tla okoli rastlin zastreti, korenine še niso povsem razvite, ne marajo pa previsokih temperatur. Rastline tudi še niso dovolj velike, da bi same senčile tla in varovale korenine, zato je zastiranje zdaj nujno.

Ob zalivanju ne pozabite, da morate zaliti vso zemljo, tudi v medvrstnem prostoru. Žal drugače suhi del zemlje »ukrade« vodo namakanemu in ponovno so rastline  v težavah. Pri tem zelo pomaga tudi zastirka, ki vodo enakomerno porazdeli po površini.

Vzgoja sadik:

Zadnji čas za setev semena zelja in ohrovtov za brstični ohrovt že skoraj prepozno.
Prav tako je še čas za setev endivije in sladkega komarčka, pričnemo pa tudi s setvami radiča.
Če opazite prve znake kumarične plesni, lahko še vedno posejete tudi solatne kumare, kumare za vlaganje in grmičaste bučke. Običajno je to ceneje in bolj učinkovito, kakor poskušati rešiti obolele posevke.

Tudi prezimne sorte pora (Elefant, Carentan) še lahko sejemo, čeprav je zdaj zanje že zadnji čas.
Še vedno lahko vzgojite tudi sadike visokega fižola ali ga sejete direktno na prosto, prav tako pa lahko posejemo še vedno tudi dolgo vigno. Slednja bo uspela seveda le, če bo poletje dovolj toplo, v rastlinjaku pa bo zanjo zagotovo dovolj toplo.


por tudi v rastlinjaku lepo uspeva, koristna vrtnina predvsem pozimi

Mnogi menijo, da bodo prihranili čas in delo, če bodo bučke, kumare in fižol sejali direktno na stalno mesto. Vendar je dokazano, da je pridelek iz sadik tudi do 50% in več višji. Zato si vzemite čas in vzgojite sadike. Poleti, ko ni hladno, je to dokaj enostaven postopek.

Setve v rastlinjaku:

Trenutno v rastlinjak sejemo (in sadimo) samo poletne sorte solat: Great lakes, Dalmatinska ledenka ali Unicum so stare, udomačene sorte za poletje. Gentillina se v poletni vročini odlično obnese. Prav tako pa je zanimiva poletna solata romanski, sredozemski tip solate, ki bi jo lahko opisali celo kot štrucarica. Čeprav deluje grobo, pa je njen list izredno krhek, sladek in okusen. Dve sorti: Corsica z zelenimi in Ovired z rdečimi listi sta že osvojili številne vrtičkarje.

Ko so posajene plodovke, ostaja ob robu rastlinjaka vedno nekaj prostora, saj plodovk ne smemo saditi ob rob. Tam posejte peteršilj in korenček. Zdaj pa že lahko najbolj nestrpni posejejo tudi črno redkev ali podzemno kolerabo.

Prav tako pa lahko ob robu rastlinjaka posadite  tudi nekaj sadik blitve ali posejete plazečo novozelandsko špinačo. Slednja prekriva tla, celo poletje lahko obirate liste in iz njih pripravljati jedi, za katere sicer uporabljamo špinačo (ta raste samo v kratkem in hladnem dnevu) ali blitvo.
Še vedno presajamo sadike kapusnic, pora, peteršilja, blitve in letnih solat.


novozelandska špinača je dober podposevek paradižniku, uspeva v poletni vročini


Vsako prazno mesto v rastlinjaku  takoj nadomestite z novo rastlino. Izkoristite tudi prednosti prezimnih sort radiča. Čeprav odlično uspevajo tudi zunaj, bo vrsta Tržaškega solatnika nadomestila izpad zelene solate v poletni vročini, spomladi  pa nas še enkrat razveselila z zelenimi rozetami.

Najpogostejše bolezni povzročajo glivice

Glivice se razmnožujejo z zelo malimi organi, ki jih imenujemo spore in imajo enako funkcijo, kakor ima pri rastlinah seme, le da so mikroskopske velikosti. Te spore se selijo z rastline na rastlino na različne načine, najpogosteje smo prenašalci mi, s svojimi rokami, obleko ali orodjem. Trosi se lahko iz rastline na rastlino selijo tudi s kapljicami vode. Ta dva načina razmnoževanja lahko preprečimo. Dovolj velike razdalje med rastlinami, da se listi ne prekrivajo preprečijo razmnoževanje s kapljicami vode. Ravno tako pa pazimo, da s glivic s svojimi rokami ne prenašamo iz obolelih rastlin  na zdrave. Ko torej odstranjujemo obolele rastline, se ne dotikamo, pobirano ali čistimo več zdravih rastlin. Prenašalci so lahko tudi žuželke, tudi tiste koristne. Tem seveda ne moremo preprečiti gibanja.
Večina glivic v rastlinjak  prinesemo sami. Osnovna preventiva je, da najprej opravimo vse delo v rastlinjaku, preden gremo na prosto. Nikoli pa ne gremo najprej v krompirjev nasad, niti za minuto ali ogled, preden gremo v rastlinjak. Zelo priporočam tudi, da pred in med delom v rastlinjaku ne kadimo. V tobaku se skrivajo tudi mnogi sovražniki za paradižnik, pa tudi bučke, kumarice, jajčevec in papriko. S prsti, v katerim smo nekaj minut držali cigareto, jih lahko prenesemo na rastline.

Najučinkoviteje ustavimo razvoj glivic v tej fazi, ko se trosi naselijo na zdravi rastlini. Takrat so na primer učinkoviti vsi naravni pripravki, tako čaji, kakor pripravki  na osnovi sojinega lecitina ali preslice, ki jih dobimo c trgovinah. Preprosto naredijo plašč na listu, da se trosi ne morejo pričeti z drugo fazo, to je praktično kaljenje in pritrjevanje na list, steblo ali cvet. Tudi škropljenje z razredčenim mlekom (1:1) ali sirotko pomaga in zavira razvoj glivic. Danes se veliko uporablja tudi pripravek  iz sode bikarbone.

Vendar vse te pripravke  dež seveda spere. V rastlinjaku  pa delujejo vsja en teden. Ker pa zdaj rastline  bujno rastejo, seveda ne delajo dolgo. Novi poganjki niso zavarovani.
Zato moramo v času nevarnosti razvoja glivic, ko velikokrat dežuje, vmes pa so obdobja toplega (ne vročega) in soparnega vremena (kar se dogaja ravno zdaj),  vse te pripravke redno obnavljati. Vsak  novo zrasli poganjke moramo ponovno zavarovati, po vsakem močnejšem dežju pa pripravke, posebej tiste naravne, ponovno nanesti.

Mokrota je glavni vzrok napada glivic plesnivk ali peronosporacij

Najbolj poznane glivične bolezni vrtnin so prave plesni, kot so solatna plesen, paradižnikova ali krompirjeva plesen, ki se je tudi letos že pričela pojavljati tako na prostem, kakor  v rastlinjaku. Ta glivica je najpogostejši vzrok za propad paradižnika in krompirja zelo zgodaj. pojavljajo se tudi čebulna plesen, solatna plesen in druge.


prvi znakli krompirjeve plesni


krompirjeva plesen na paradižniku

Za svoj razvoj in razmnoževanje potrebujejo plesni vlago, toploto in seveda rastline gostiteljice. V vročem in suhem poletju z njimi ni težav, saj se pri temperaturah nad 30 oC ne morejo razmnoževati ali pa se razmnožujejo zelo počasi. Ravno tako v hladni pomladi, kljub temu, da je veliko vlage, nimajo veliko moči. Zanje so najbolj ugodne temperature nad 20 oC, okoli 25 oC pa je njihov razvoj najbolj bujen. Ker je bil letos praktično cel junij v teh mejah je seveda jasno, zakaj paradižnika, ki ni bil v rastlinjaku , že napaden in ima težave. Tisti pa, ki so odstranili drugi pomemben faktor, to je vlaga na listih, se pravi, da so paradižnik pokrili, pa lahko pričakujejo kar lep pridelek, saj je bilo vode in tudi toplote pa zadosti.

Zelo pomembna so odcedna tla

Še nekatere skupine glivic imajo veliko moč v vlažnem in hladnejšem okolju. To so tako imenovane glivice padavice, ki se naselijo v steblih in koreninah rastlin  in zamašijo listne prevodne žile, da nadzemni deli rastline ne pridejo do hrane in vode in propadejo. Glivice, ki povzročajo padavico in jih je kar nekaj, imajo svojo moč samo v premokri zemlji, kjer je premalo zraka. Največ za varstvo pred njimi lahko naredimo, če poskrbimo, da so tla odcedna, da voda ne stoji, pri sadikah pa da jih ne zalivamo preveč in da rastlinjake redno zračimo. Niso naše babice zastonj imele visokih gred in vglobljenih poti. Čeprav je z njimi več dela, kakor je na vrtu, ki je ves v eni ravnini, a v tako vlažnem poletju so korenine rastlin tam na varnem in ne stojijo v vodi. Posebej pomembno je, da tal ne obdelujemo vedno na siti globini, posebej kadar uporabljamo frezo, se na globini obdelovanja tal naredi trdna, neprehodna plast , ki je letos  na njivah, v rastlinjakih , pa tudi na vrtovih delala izredno veliko težav. Tako plast moramo vsake toliko prebiti z globoko obdelavo tal. Zelo učinkovito je tudi sejanje nekaterih rastlin  za zeleni. To sta predvsem neprezimni bela gorjušica ali oljna redkev oziroma prezimna lucerna.

Največ strahu vzbuja vsem vrtičkarjem paradižnikova plesen

Mnogi so jo tudi letos že opazili na svojih rastlinah.
Najboljša obramba je zagotovo rastlinjak. V njem, če delamo pravilno, pogojev za razvoj plesni sploh ni. Seveda pa veljajo osnovni temelji, kolobar, pazimo, da sami ne prinesemo okužbe v ratslinjak, krompir naj nikakor ne raste  v neposredni bližini rastlinjaka, rastlinjak pa redno zračimo oziroma imamo odprt.

Kljub temu, da mnoge motijo, so tudi strehe nad rastlinami paradižnika zelo koristne in so letos rešile marsikatero rastlino. Streha nad posevkom prepreči dolgotrajno omočenost listov, s tem pa tudi ni pogojev, da bi se glivica razvila. zato je streha dokaj dobra, zasilna rešitev, dokler ne zberemo dovolj denarja za dober, kvaliteten rastlinjak.

Druga obveza pa je seveda, da je med rastlinami dovolj prostora – medvrstne razdalje in razdalje v vrsti, ki naj bodo vsaj 50 cm v vrsti in 70 cm med vrstami. Tako preprečimo prenos trosov plesni iz enega lista na drugega preprosto s kapljicami vode, nasad se po jutranji rosi, kondenzu ali dežju hitreje posuši in pogoji za razvoj plesni so hitro manj ugodni.

Povezano s tem je tudi redno odstranjevanje zalistnikov. Vedno bolj pogosto opažam, da ljudje opuščajo to pomembno opravilo, pa ni prav. Ne samo, da ustvarimo večjo gnečo in s tem povzročimo, da se vlaga dalj časa zadržuje na listih rastlin, zalistniki tudi jemljejo življenjsko moč rastlini. Ta pa je najbolj pomembna, da se rastlina lahko čim dalj čas upira napadom plesni. Koreninski sistem preprosto ni sposoben načrpati toliko hranil, kot jih potrebuje gosta in močna rastlina, ki ji nismo odstranili zalistnikov.

Ko pričnejo plodovi zoreti, odstranjujemo tudi spodnje liste, vse do plodu, ki je pričel spreminjati barvo. Pustimo le tisti list, ki je tik pod plodom. Tudi tako ohranjamo nasad svetel in zračen. Poskrbimo pa tudi, da pride do zorečih plodov več sonca.

Še nekaj je zelo pomembno. Pogosto prenesemo bolezen s krompirja na paradižnik mi s svojimi rokami, obleko ali orodjem. Zato nikoli ne smemo obirati paradižnika, ga okopavati, odstranjevati zalistnikov ali kar kolik drugega, če smo se pred tem zadrževali na gredi s krompirjem.

Zelo pomembno je tudi, da v rastlinjakih  temperatura  ne naraste preveč 

Mnoge nekoliko hladnejša jutra premamijo, da pustijo rastlinjak zaprt, preden gredo v službo. Vendar sončni žarki v njem opravijo svoje. Temperature  hitri narastejo veliko preveč.  Zato pa je lahko zaradi vročine v rastlinjakih več težav. V rastlinjaku  morajo biti zdaj podnevi, vedno kadar sije vsaj nekaj sonca, odprte vse odprtine, ki omogočajo zračenje, stranice, vrata, okna. To je zelo pomembno, če želite, da bi bilo v plodovih paradižnika dovolj koristnih snovi, te se namreč ne tvorijo, če se temperature redno dvigujejo nad 30 oC, kar pa je v tako malem prostoru  zelo hitro. V vročini veliko hitreje nastaneta še dva problema. Prvi je gnitje plodov pri muhi, ki je posledica pomanjkanja kalcija. To se pojavi pri visokih temperaturah, povezanih z neredno preskrbo z vodo in preveč dušika v tleh. Vse to pa se na tako majhnem prostoru, kot je majhen rastlinjak zgodi zelo hitro. Drugi problem pa je problem opraševanja. Tudi to je ekstremno moteno pri temperaturah nad 30 oC. plodovi so manjši, lahko so nepravilni, zelo pogost pa jih sploh ni in se oplodi le malo cvetov. Zato je nujno in brez izjeme potrebno imeti poleti rastlinjake odprte, prezračene, če je zaradi neurij potrebo stranice čez noč zapreti, poskrbite, da jih odprete kar najbolj zgodaj zjutraj.

Šele, če izpolnimo vse zgornje pogoje, bodo pomagali tudi naravni pripravki 

V takem deževnem vremenu, kot j bilo letos, je žal potrebno uporabljati pripravke, ki pomagajo rastlini, da se bori s plesnijo. Na vrtu pridelujemo hrano zase in svojo družino, običajno so to tudi otroci. Jaz sem prepričana, da si nihče ne želi sam sebi delati škode.

Čeprav je pravilna in natančna uporaba fitofarmacevtskih pripravkov povsem varna, je to na vrtu praktično nemogoče narediti. Vsa pravila in opozorila veljajo le, če mi natančno odtehtamo pripravek in ga tudi uporabimo le toliko na eno rastlino, kot je predpisano. Karenčna doba je zagotovilo za varno hrano le, če istega sredstva  ne ponavljamo večkrat. Vse to pa je z uporabo enega do pet litrov vode pogosto nemogoče praktično izvesti. Zato na vrtu uporabljamo samo naravne pripravke.
Lahko jih kupimo tudi v trgovinah, ampak kot je že bilo rečeno, v deževnem vremenu jih je potrebno uporabljati zelo pogosto, tudi vsaj tretji dan, če je veliko dežja. To so lahko pripravki narejeni iz sojinega lecitina, timijana, česna ali iz preslice. V letošnjem letu je zelo smiselno uporabiti tudi bakreno listno gnojilo, ki je zelo učinkovito, pa še karenčne dobe nima. Vsekakor uporabljamo pripravke izmenično in jih ne mešamo med seboj. Razmak, dokler je tako vreme, 5 – 7 dni.

V trgovinah dobimo tudi številne pripravke, ki krepijo odpornost rastlin, lahko so narejeni iz alg ali pa vsebujejo potrebne aminokisline in druge snovi, ki pomagajo rastlinam premagovati stres. Tudi redna uporaba teh pripravkov je prav za plodovke zelo priporočljiva.

Doma pa si lahko sami naredimo pripravke – čaje iz žajblja, kamilice ali rmana, tudi bezeg je uporaben, občasno pa vmes uporabimo še razredčeno mleko. Pripravkom lahko ob mešanju dodamo še ščepec apna.

Če se plesen že pojavi, kar je na prostem letos skoraj neminovno, potem tako odstranimo obolele liste in sicer jih odrežemo s škarjicami in odnesemo z vrta v koš za smeti. Ker se razvoj plesni ustavi, ko se temperature dvignejo, ne smemo prehitri obupati in poskusimo rastline reševati. Res pa je, da ne za vsako ceno, tudi za ceno nezdrave hrane. V letošnjem vremenu prekrasno uspevajo solate, kapusnice in tudi fižol, zato se do sitega najejmo te zelenjave.

Pepelaste plesni so plesni vročega in suhega poletja

Kljub temu pa se letos množično pojavljajo na že mladih kumarah, bučkah in celo solati. V jeseni ap so zelo pogoste na peteršilju, radiču, motovilcu in seveda še marsikje. Te nam pokrijejo liste rastlin  z belo, mokasto prevleko, lisami in pegami.

Pepelaste plesni delujejo na površini lista in jih v začetku napada lahko tudi speremo z močnejšimi curki vode. Ta postopek je uporaben predvsem na vrtnicah in radiču. Peteršilj pa preprosto porežemo, pustimo samo srčne liste in šele potem speremo z curki vode. Enako naredimo s prezimnimi sortami radiča, letnih sort pa ne smemo rezati, pomagamo si lahko samo s curki vode in naravnimi pripravki. Izmed teh so proti pepelastim plesnim učinkoviti pripravki iz preslice, česna, jabolčnega kisa, bezgovih listov, kopriv in kamilic. Pri bučnicah si deloma pomagamo z mešani posevki z baziliko ali čebulnicami: česen, čebula, drobnjak, stoletna čebula, kitajski drobnjak…v bližini zmanjšujejo napade pepelaste plesni.


pepelasta plesen, ko opazimo prve znake, je skrajni čas za pomoč vrtninam


pepelasta plesen celo na solati

V trgovinah dobimo dva naravna pripravka AQ10 in Vitisan.
Vsi pripravki delujejo samo pred napadom ali povsem na začetku napada, ko opazimo prve pege ali znake. Uporabljamo jih vedno pozno zvečer, ko sonce ne sije, drugače jih sončni žarki razgradijo.

Miša PUŠENJAK